Inkubator je definiran kot “pravna oseba, ki oblikuje okolje z ugodnimi pogoji za začetek delovanja novega podjetja”. Univerza želi z njim spodbuditi prenos akademskega znanja v prakso in omogočiti študenom in lokalnemu prebivalstvu, da se tudi sami preizkusijo pa realizaciji svojih zamisli z ustanovitvijo lastnih podjetij. Doslej je na ta način nastalo že enajst uspešnih podjetij, dobrih novic pa še kar ni konec …
Še mlad, a že prekaljen maček
Inkubator je v svojem komaj dveletnem obstoju pri uresničevanju podjetniških idej svetoval že preko 80 timom oziroma več kot 150 posameznikom. Od teh je približno polovica prešla v fazo izvedbe poslovnega načrta, vseh enajst ustanovljenih podjetij pa je uspešno prodrlo na trg in se na njem obdržalo. Na UIP zagotavljajo, da jih bodo spremljali tudi po izstopu iz inkubatorja in jim še naprej zagotavljali podporo pri izobraževanju in svetovanju – gre za postinkubacijsko fazo.
Od poslovnega načrta do lastnega podjetja
Samo obdobje inkubiranja pa je razdeljeno na dve fazi, in sicer na razvoj in testiranje podjetniške ideje ter izdelavo poslovnega načrta – kar je za inkubirance brezplačno, vključno z uporabo prostorov in opreme – ter na ustanovitev in poslovanje podjetja v inkubatorju. Slednje traja največ osemnajst mesecev, in v tem času podjetje polno izkorišča vso infrastrukturo in opremo inkubatorja ter svetovalne usluge po subvencionirani ceni. Cilj te faze je čimprejšnji prehod podjetja na trg ali nadaljnje inkubiranje v tehnološkem parku.
Dobiček gre podjetnikom, ne inkubatorju
Dobiček podjetja se deli izključno med lastnike podjetja. Po besedah Iztoka Škerliča, direktorja UIP d.o.o., inkubator do sedaj ni vstopal v lastništvo in to tudi v prihodnje ni predvideno, kar je v skladu z neprofitnim značajem delovanja UIP. Delovanje inkubatorja sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo preko Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), manjši del sredstev, približno 15 %, pa UIP dobi na trgu s svetovanji in vstopanjem v EU projekte. Ustanovitelja, Univerza na Primorskem in Gea College- Visoka šola za podjetništvo, pa direktno ne financirata delovanja, vendar na različne načine preko njune mreže kontaktov inkubator dostopa do partnerskih podjetij in sofinancerjev projektov. In ravno ta vpetost v gospodarstvo je ena od primerjalnih prednosti UIP pred “konkurenco”. Velikokrat inkubirance “pospremijo” do potencialnih poslovnih partnerjev.
Bistvo je v dodani vrednosti
V primorskem univerzitetnem inkubatorju prevladujejo ideje iz “primorskih” panog. Prednjačijo torej turizem; storitvene dejavnosti – inovativni prijemi v marketingu, promociji podjetij ter nastopu na novih trgih; transport in logistika; biotehnologija in proizvodnja plastičnih mas, seveda pa ne morejo manjkati niti informacijske tehnologije. Direktor UIP poudarja, da pri inkubaciji projektov ni toliko pomembna panoga, kot pa dejstvo, da tim razvija inovacijo ali novo storitev ali proizvod, ki temelji na lastnem znanju, zagotavlja višjo dodano vrednost in nadpovprečno rast podjetja.
Svetuje paleta strokovnjakov
UIP zaposluje tri generalistične svetovalce ekonomskih, oblikovalskih in poslovodskih ved, ki pokrivajo področja poslovanja, trženja razvoja izdelkov in designa ter vodenja projektov. Vsa specialistična znanja pa inkubirancem zagotavljajo zunanji preizkušeni svetovalci; elektrotehniki, pravniki, finančni svetovalci in drugi.
Študentom je na voljo I.šola
Inovacijska šola je izobraževalni program UP, ki temelji na filozofiji ustvarjalnega mišljenja po vzoru Stanfordske univerze v ZDA, ponuja izrazito interdisciplinarna teoretična in praktična znanja, in usposablja slušatelje za izvedbo inovativnih in tehnološko zahtevnih zamisli. Zaenkrat je namenjena izključno študentom UP, čeprav menda potekajo pogovori o možnosti sodelovanja z drugimi visokošolskimi zavodi in fakultetami v regiji. Načrtujejo tudi razširitev modela izobraževanja tudi na sosednje regije v Italiji in v Istri, zato nameravajo kandidirati na bodočih EU razpisih za teritorialno in čezmejno sodelovanje. Sicer pa lahko trenutno v i.šoli sodeluje do 35 študentov, saj se projekt izvaja v pilotni fazi. V prihodnjem študijskem letu bo prvič zadihal v popolni obliki, tako da bo lahko s svojimi izzivi sodelovalo tudi več podjetij. Dr. Rado Bohinc, rektor UP, je mnenja, da se je “glede na odzivnost študentov, profesorjev in tudi drugih podjetnih posameznikov v okviru projektov UIP”, inkubator dobro prijel, dodaja pa, da so “tako pri osnovnem delovanju kot pri nadgradnji ter motivaciji študentov seveda še rezerve.”
Pestro s Podjetno Primorsko in novim pravilnikom UP
Trenutno najbolj “vroč” projekt je Podjetna Primorska, ki si želi identificirati najperspektivnejše poslovne ideje v regiji, da bi se ustanovila nova, na znanju temelječa, podjetja. Prejeli so 31 prijav, svetovanja bo deležnih izbranih deset kandidatov. V ta namen UIP tudi organizira 44-urno podjetniško šolo in podeljuje glavno denarno nagrado v višini 6.000 EUR. Absolutna novost v slovenskem prostoru pa bodo razvojne raziskovalne organizacije ter spin-off in start up podjetja na UP, katerih ustanavljanje omogoča nov pravilnik primorske univerze. Šlo bo za mešana podjetja med UP, njenimi zaposlenimi in drugimi podjetji.
Martina Srblin
