Okoli 264 milijonov otrok in mladih po svetu se leta 2015 ni izobraževalo.
Na svetu pa je 40 držav, kjer četrtina otrok ni zaključila srednje šole, ter le 14 držav, kjer jo je zaključilo 90 odstotkov otrok, je sporočila Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Organizacija je v svojem poročilu o napredku razvojnih ciljev ZN za izobrazbo še zapisala, da so po padcu števila šolanih otrok okoli leta 2000 opazili, da njihovo število sedaj stagnira. Po svetu okoli 83 odstotkov otrok zaključi osnovno šolo, le 45 odstotkov pa tudi srednjo, je razvidno iz podatkov 128 držav med obdobjem od leta 2010 do 2015. Čeprav je v 82 odstotkih nacionalnih ustav zapisana pravica do izobraževanja, pa jih le 55 odstotkov to tudi zagovarja pred sodišči.
Vlade so glavni nosilci pravice do izobraževanja
Ampak v skoraj polovici držav ta pravica ne more biti osnova za sodni primer. V poročilu so opozorili, da morajo vsi prevzeti svoj del odgovornosti v izobraževalnem sistemu, vendar bi moral biti prevzem odgovornosti za šole bolj elastičen. Statistični podatki namreč niso dokazali, da naj bi se izobraževalni sistem izboljšal, če se kaznuje šole, kjer učenci dosegajo slabše rezultate.
Ob tem so navedli ameriški zakon, ki grozi šolam z zaprtjem, če njihovi učenci dosegajo slabše rezultate. Zakon namreč ni imel pozitivnega učinka na usposobljenost učencev oz. je bil ta minimalen, je pa še poglobil vrzel med belopoltimi in temnopoltimi učenci ter njihovimi sposobnostmi. Unesco pa je še opozoril pred ukrepi, ki promovirajo konkurenčnost med šolami in ponujajo staršem več možnosti glede izbire šole za svoje otroke. Veliko razvitih držav je namreč v zadnjih 25 letih spodbujalo zakonodajo, ki podpira raznolikost šol, vendar se je to obrestovalo le premožnejšim družinam, ki so tudi imele dovolj denarja, da svoje otroke pošljejo na zasebne šole oz. tiste s posebnimi programi. Problema pa niso rešile niti različne štipendije, ki krijejo stroške izobraževanja, so še ocenili v poročilu.
