Zaradi vse hitrejšega kopičenja informacij na vseh področjih človekovega delovanja in vse hitrejšega splošnega spreminjanja je potrebno poznati tehnike aktivnega učenja.
Dobremu učnemu uspehu radi pripisujemo sposobnost učenca in dobre učne navade. Obratno pripisujemo slab uspeh nizkim sposobnostim ali kombinaciji dobrih sposobnosti ter lenobe in nizke motivacije. Je tako ali je pomembno še kaj drugega?
Kakšno je učinkovito učenje?
Učinkovito učenje temelji na aktivni vlogi posameznika v procesu učenja. To je možno le, ko ima ta znanje o tem, kako se lotiti učne snovi, kako v konkretnem okolju organizirati učenje in kako upoštevati lastne specifike pri učenju. Zato moramo najprej spoznati sami sebe, poiskati najučinkovitejše poti do znanja, izbrati primerne strategije in metode učenja. Učenje je uspešnejše, če ga povežemo s samostojnim iskanjem in razmišljanjem, dialogom v skupini, s postavljanjem in preizkušanjem hipotez, če je povezano z realnimi življenjskimi dogodki.
Če boste kdaj imeli priložnost, so zelo koristne razne delavnice, na katerih spoznate osnovne spominske principe, konkretne spominske tehnike, vaje za izboljšanje koncentracije in pozornosti, strategije za izboljšanje spretnosti koncentracije ter tehnike hitrega branja.
Kaj vse vpliva na učenje?
Na učenje vpliva organizacija prostora učenja, upoštevanje lastnega bioritma, preferenčni stil zaznavanja, spoznavanja in učenja. Strokovnjaki izpostavljajo opredeljevanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev učenja, izdelovanje zapiskov in miselnih vzorcev. Kakovostno učenje je tisto, ki posameznika celostno, miselno in čustveno aktivira, to je t. i. aktivno učenje.
Na uspešnost učenja naj bi vplivali tudi fiziološki dejavniki (stanje čutil, živčevja, zdravstveno stanje, senzomotorična koordinacija), psihološki dejavniki (umske in druge sposobnosti, stili učenja in spoznavanja, motiviranost za učenje, osebnostne lastnosti), prostor, kjer poteka učenje, ter osebnostne značilnosti posameznika (sposobnosti, predznanje, čustveno-vedenjske značilnosti).
Priporočila za pomnjenje
Da bi si boljše zapomnili manj smiselno snov, strokovnjaki priporočajo večkratno ponavljanje z odmori, utrjevanje prvega učenja, preden začnemo z drugim, grupiranje ločenih delov snovi, upoštevanje mesta v seriji, več pozornosti, namenjene srednjim delom, ter prekomerno učenje najpomembnejšega gradiva tudi potem, ko ga že obvladamo.
Kadar gre za bolj smiselne snovi, je pomembno priklicati si pomembno predznanje, pomembno je preoblikovanje napačnega predznanja, izločevanje bistvenih pojmov v obliki tabel ali miselnih vzorcev, organiziranje znanja v sistem, upoštevanje naslovov, podnaslovov, povzetkov in povezovanje sistemov spomina.
Trajnost znanja povečuje povezava simbolov z melodijami, gibi in ritmom.
Ksenija Gider
