Pogosta dilema na začetku študijskega leta je, kako učinkovito študirati za izpite, kolokvije. Pojavi se najpozneje v času predizpitne mrzlice.
Nedvomno o študiju že imate svoje ideje in izdelane koncepte, sicer ne bi uspešno zaključili srednje šole. Kljub temu pa vam morda kakšna nova ideja utegne študij olajšati oziroma ga narediti bolj učinkovitega. Zato smo za vas pripravili prispevek z nekaj namigi, ki utegnejo prispevati k večji učinkovitosti študija.
Kar nekaj nasvetov v nadaljevanju je povzetih po e-izobraževanju Learning how to learn, avtorjev dr. Barbare Oakley in dr. Terrencea Sejnowskega, v okviru Univerze v Kaliforniji (San Diego). To izobraževanje, dostopno v e-izobraževalnem centru www.coursera.org, seveda z veseljem priporočamo tudi za pridobivanje nadaljnjih informacij.
ODLAŠANJE IN KAKO SE Z NJIM SOOČITI
Pogost problem pri študiju in tudi v vsakdanjem življenju je odlašanje. To nam je znano bolj ali manj vsem. Pospravljanje sobe, čiščenje stanovanja, pisanje dopisa … številne izmed navedenih aktivnosti so nam zoprne in bi se jim najraje izognili. Na kratko je najboljši nasvet – treba je začeti. Vendar to zna biti kar težko, sploh če je zadana naloga neprijetna, dolgočasna. V pomoč je lahko to, da se zadeve lotimo po majhnih, minimalnih korakih (angleški termin, ki to opisuje, je baby steps). Metoda je povsem preprosta, a pogosto zanemarjena. Če moramo denimo naštudirati 60 strani gradiva in se nam to zdi neobvladljivo veliko, si lahko za prvi korak izberemo, da bomo na primer na hitro prebrali prvih pet strani gradiva. Ta naša odločenost začeti bo hitro nagrajena s tem, da bomo dobili motivacijo, da bi naredili še kaj več. Znano je namreč, da motivacija za neko zahtevnejšo dejavnost pogosto ne pride sama od sebe, temveč šele neka manjša dejavnost prinese motivacijo za povečano dejavnost.
Ena izmed učinkovitih tehnik za premagovanje odlašanja je tako imenovana Pomodoro tehnika:
- opravilo, s katerim odlašamo, na primer učenje, izvajamo neprekinjeno (le) 25 minut;
- v tem kratkem času se poskušamo čim bolj skoncentrirati na opravilo (popolnoma odstranimo vse potencialne »motilce«, na primer telefon, računalnik; dejansko je najbolje, da imamo okrog sebe le stvari, ki jih nujno potrebujemo, na primer knjigo in svinčnik, vse drugo pa odstranimo, saj moti našo pozornost);
- med tem opravilom si ne vzamemo odmora;
- po koncu teh 25 minut pa se nagradimo, na primer pobrskamo po spletu, privoščimo si kavo, čokolado, se malo pretegnemo, se pogovorimo s kom;
- po želji in potrebi naredimo več takih intervalov.
POMEN SPANJA
Neverjetno pomemben za uspešen študij je tudi dober spanec. Že samo zaradi dejstva, da smo budni, se v možganih namreč proizvajajo določeni toksini, ki se med spanjem uspešno odpravijo. Pomanjkanje spanca na drugi strani preprečuje normalno razmišljanje in na dolgi rok vodi do najrazličnejših težav, na primer glavobolov, celo sladkorne bolezni in depresije. Čeprav je med študenti znana taktika, da zadnjo noč (ali nekaj noči) pred pomembnim izpitom ne spijo, raziskave dokazujejo, da več spanja prinaša boljše rezultate (zato je seveda treba začeti študirati prej). Spanje v možganih namreč povzroča, da se manj pomembne stvari »izbrišejo«, medtem ko se sicer utrjujejo vezi. Na drugi strani je priporočljivo, da študiramo tudi neposredno pred spanjem, saj to vodi k temu, da o študijski snovi tudi sanjamo, kar možganom omogoča boljše pomnjenje.
POMEN FIZIČNE AKTIVNOSTI
Zelo koristno za učinkovit študij je tudi, da si naredimo med njim odmor na način, da gremo na tek ali drugo podobno rekreacijo – tako se um sprosti, aktivira se tako imenovani razpršeni um (difuse thinking mode), ki povzroči, da dobimo nove ideje. Problematično zna sicer biti, da na te ideje lahko do konca teka že pozabimo, zato dr. Seyowski poroča, da si na tek s seboj vzame kar beležko. Med tekom se prav tako (v delu možganov, ki se imenuje hipokampus) uspešno tvorijo novi nevroni v možganih, kar med drugim povzroči, da si stvari lažje zapomnimo. Tek tako predstavlja odmor za možgane – med njim namreč bolj stimuliramo telesno mišičje kot možgane –, kar jim omogoča, da uspešneje predelajo nove informacije.
ŠE O METODAH IN SKLEPNO
Dobra metoda za učinkovit študij je tudi to, da se testiramo (na primer rešujemo stare izpite). Pri tem (kot tudi pri »ta zaresnem« izpitu) se ne smemo ustavljati pri vprašanju, na katero (trenutno) ne znamo odgovoriti. Bolje je nadaljevati z naslednjim in se na neodgovorjene vrniti pozneje. Možgani namreč delujejo na tak način, da pod pritiskom ne delujejo vedno najbolje. Zelo verjetno je (seveda ob predpostavki, da imamo sicer snov dobro naštudirano), da se nam bo odgovor na neodgovorjeno vprašanje pozneje pojavil spontano.
Za uspešen študij na fakulteti (in tudi sicer za uspeh v življenju) ni dovolj, da smo »samo« pametni. Veliko pametnih ljudi v življenju ni uspešnih. Za uspeh sta precej bolj odločilna faktorja vztrajnost in veselje (do študija, dela …). Velik del uspeha pri študiju in v življenju je tudi v tem, da se ne vdamo, ko naletimo na težave. To je tudi glavno sporočilo, ki vam ga ob želji po uspešnem študijskem letu želimo predati.
Blaž Božnar
