Akademije in fakultete Univerze v Ljubljani ponujajo študentom pestro ponudbo podiplomskih študijskih programov 2. in 3. stopnje. Ti so nadgradnja prvostopenjskih programov. Poleg tega so akreditirani tudi interdisciplinarni magistrski študijski programi ter skupni programi, ki jih razvijajo in izvajajo z domačimi in tujimi univerzami. Študij lahko poteka redno ali izredno.
Redni študij
Redni študij je najpogostejša oblika študija. Organiziran je tako oziroma temelji na predpostavki, da naj bi povprečen študent porabil dnevno za študij 8 ur, bodisi v organizirani obliki (na fakulteti) ali kot samostojno delo. Na redni študij se lahko vpiše študent, ki izpolnjuje pogoje za vpis ne glede na starost ali morebitno zaposlitev. Tudi redni študenti so lahko zaposleni, vendar v tem primeru ne morejo koristiti določenih pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.
Lahko pa študirate tudi izredno
Izredni študij je praviloma namenjen tistim, ki študirajo ob delu. Obveznosti pri tej obliki študija so prilagojene delovniku in potekajo praviloma ob popoldnevih in koncih tedna. Po obsegu in zahtevnosti je enakovreden rednemu študiju, razlikuje se le v organizaciji in razporejanju dela in študijskih obveznosti. Za izredni študij se študentom zaračuna tudi šolnina, ki je odvisna od posameznega študijskega programa. Razlike med posameznimi fakultetami in programi so lahko zelo velike.
Pravice rednih in izrednih študentov
Zakon o visokem šolstvu redne in izredne študente izenačuje. Tako imajo izredni študentje enake pravice in obveznosti kot redni. Študentje imajo ne glede na to, ali študirajo redno ali izredno, pravico do zdravstvenega varstva, subvencionirane prehrane, prevozov in bivanja, štipendiranja, družinske pokojnine, dela preko študentskega servisa v skladu s posebnimi predpisi, ob pogoju da niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.
Ko študent dopolni 26 let se mu status študenta ne preneha, ampak se spremeni le upravičenost do nekaterih pravic, ki iz tega izhajajo. Sam si mora po tem letu kriti obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Delo preko študentskega servisa lahko opravlja, še vedno se mu prizna posebna osebna olajšava (t. i. študentska olajšava), ki za leto 2014 znaša 2477,03 evra, vendar le, če se je na študij vpisal pred dopolnjenim 26. letom in od vpisa na podiplomski stopnji niso minila več kot 4 leta.
Oboji (redni in izredni študentje) se prijavljajo in vpisujejo po enakem postopku in v enakih rokih. Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Organizacija izrednega študija oziroma oblike pedagoškega dela morajo biti podobne (v obliki predavanj, konzultacij, vaj, kolokvijev itd.). Statut Univerze v Ljubljani določa, da lahko študentje izrednega študija izpitne roke opravljajo izven izpitnih obdobij oziroma na izrednih izpitnih rokih.
Matej Glažar