Dnevno se število brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje povečuje. Ob tem se ustvarjajo še slabši pogoji za mlade.
Kaj se dogaja na trgu dela? Kaj pa mladi?
Stanje na trgu dela se slabša, vedno več je brezposelnih. Decembra je bila tako zabeležena največja brezposelnost v letu 2012. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo decembra na zavodu prijavljenih 118.061 brezposelnih oseb. To je za 7,2 % več novo prijavljenih brezposelnih kot leta 2011, zaposlitev pa za 4,4 % manj.
Stanje v Sloveniji
Stanje na trgu dela v Sloveniji se slabša, ob tem je na Zavodu RS za zaposlovanje vsak dan prijavljeno večje število ljudi. Pri tem je vedno večji delež starejšega prebivalstva, kar vodi v naraščajoči delež neaktivnih in to povzroča pritisk na javne izdatke.
Ob tem se je položaj mladih v Sloveniji močno poslabšal, stopnja delovne aktivnosti mladih se je znižala, prav tako pa so se močno zmanjšale zaposlitvene možnosti mladih s terciarno izobrazbo. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj so najpomembnejše ovire za zaposlovanje mladih v Sloveniji neskladje med ponudbo in povpraševanjem, relativno močno varovanje zaposlitve in relativno visoki stroški dela.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve si prizadeva v okviru Aktivne politike zaposlovanja slediti ciljem in zahtevam EU, in sicer prispevati k večji zaposlenosti in zaposljivosti starejših, glede na to, da imamo v Sloveniji eno najnižjih stopenj zaposlenih v starostnem obdobju 55–64 let v EU. Z izvajanjem ukrepa usposabljanja in izobraževanja prispevati k večji usposobljenosti aktivnega prebivalstva in s tem k možnosti, da zaseda bolj produktivna delovna mesta, ki prinašajo večjo dodano vrednost. Z razvojem socialnorazvojnih projektov (socialno podjetništvo, inovativni projekti, prenovljena javna dela) prispevati k večji možnosti zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela in s spodbujanjem zaposlovanja mladih zmanjšati segmentacijo mladih na trgu dela.
Kako naprej?
Po besedah Zavoda RS za zaposlovanje lahko v letu 2013 pričakujemo nadaljnje prilagajanje zaposlenosti nižji ravni gospodarske aktivnosti. Prav tako lahko zaradi javnofinančnih težav pričakujemo tudi zmanjšanje zaposlenih v sektorju države.
Kužet (2011) navaja, da bodo najbolj iskani kadri v prihodnosti zdravstveni poklici, finančni poklici, poklici v okviru informacijske tehnologije in spletne komunikacije, organizatorji in „zeleni poklici“. Ob tem pa na zavodu dodajajo, da zavod spremlja primanjkljaje in viške na trgu dela. Največje primanjkljaje beležijo pri inženirjih strojništva, elektrotehnike in elektronike, poklicih v zdravstvu in farmaciji, na področju IKT, kar pomeni, da je po njih tudi veliko povpraševanja. Na trgu dela je veliko povpraševanja še v gostinstvu (natakarji in kuharji), na področju gradbeništva (tesarji, izvajalci suhomontažne gradnje) ter na področju kovinarstva (varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij). V veliki meri delodajalci povprašujejo tudi po ekonomistih in pravnikih, vendar je pri teh poklicih velik tudi obseg ponudbe.
Na zavodu še dodajajo, da imajo težave pri zaposlovanju v prvi vrsti osebe s poklicem oziroma izobrazbo s področja družboslovja (sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi in novinarji), arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, posredniki in upravljavci nepremičnin, tajniki in uradniki na bankah, poštah, frizerji, kozmetiki, poklici za pripravo tiska, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna ter delavci za preprosta dela.
Za konec so še dodali, da so ti presežki delovne sile predvsem posledica gospodarskega prestrukturiranja in prevelikega vpisa na posamezne izobraževalne smeri, na splošno se težje zaposlijo osebe, ki so brez izobrazbe, brez izkušenj in dolgotrajno brezposelne osebe.
