Siddharta je znan roman nemškega pisatelja Hermana Hesseja, pri nas pa je naziv rezerviran za največje ime slovenske glasbene scene. Vokalista in kitarista skupine Tomija Megliča smo za tokratno številko revije povprašali o njegovih študentskih letih.
Kaj je vplivalo na vašo izbiro študija, na podlagi česa ste se odločali?
Rad sem pisal in zanimala me je narava, Zemlja, vesolje. Moja želja je bila, da bi pisal in delal za National Geographic. Zato sem izbral študij novinarstva in geografije. Med študijem me je novinarstvo povsem razočaralo, geografija pa popolnoma prevzela.
Se spomnite svojega prvega dneva na fakulteti, kako ste se znašli na prehodu iz srednje šole na fakulteto?
Spomnim se prvega dne. Ta ni bil prav težaven. Malo sem zamudil in sedel med izbranih 60 v strmo učilnico čisto na vrhu, kjer je bil še prazen prostor. Bil sem sam in tega sem bil vajen. Na novinarstvu sem ta isti prvi dan pozabil dati dnevni časopis pod roko in suknjo nase. Tam nisem bil več samo sam.
Kako se spominjate svojih študijskih let?
Vsak dan sem se skoraj celo uro vozil z mestnim avtobusom do faksa z glasbo v ušesih. Prav tako domov. Čeprav sem se učil, se mi je vedno zdelo, da znam premalo. In premalo napisano je stalo – 6. Dovolj za večerno štalo, medtem ko je jutri zjutraj govorni izpit. Neveden drugi dan, bled in skozlan vseeno na izpit. 10 vprašanj … jaz pijan, 8 narobe, 2 OK! „Več kot 7 vam ne morem dati,“ je rekel profesor in me prepustil vedenju.
Kako ste se zabavali? S čim ste se ukvarjali v prostem času (družabno življenje, izvenštudijske dejavnosti)?
Če govorimo o zabavi … Ogromno športa in narave, vsi žuri so bili na mestu. Šport? Za fešto je bilo gajbe potrebno prinesti na jaso … Narava? Jasa je bila sredi gozda, kjer smo brez avtov in telefonov tudi „prespali“.
Kje opažate največjo razliko med študenti v vašem času in današnjimi generacijami?
Zdi se mi, da so študenti danes pametnejši, imajo več splošne izobrazbe, a manj tistega prostega časa.
Kaj pa razlika v zabavi takrat in danes?
Zabava je podobna, zato se še vedno družimo.
Če bi imeli možnost še enkrat preživeti študijska leta, bi kaj spremenili?
Tokrat bi rad imel izpit za avto, a kljub temu voznika, ki bi me vozil med študijskimi obveznostmi in feštami. Telefona ne bi imel. Ubija zabave!
Če bi bili vi profesor, kako bi izgledala vaša predavanja?
Po izkušnjah sodeč, bi zadnji dan v študijskem tednu naredil takole: zadnje tri ure z dovoljenjem alkohola in vsakega kajenja. Neverjetno, koliko idej bi se tam sprožilo.
Na koncu morda še kak nasvet, napotek za naše študente?
Če imate avto, prosim, prosim, uporabljajte smernike, smernika!
