September za mnogo študentov predstavlja čas, ko se potijo ob zadnjih izpitnih rokih, urejajo zadeve v zvezi z diplomo, v primeru neuspeha pa morda pišejo prošnje za odobritev izrednega vpisa v višji letnik ali podaljšanja statusa študenta.
V času nagrmadenih študijskih obveznosti, ko je potrebno do določenega roka izpolniti vse, znajo biti sicer lepa študijska leta precej mukotrpna. Če si resno zastavimo, da bomo opravili študijske obveznosti, smo verjetno za nekaj časa prisiljeni omejiti socialne stike in siceršnji nabor aktivnosti. Takrat je potrebno imeti pred očmi jasen motiv, zakaj se trudimo, zakaj se trudimo prav zdaj in kako bo šla naša pot naprej.
Diploma, kot končni cilj študija, je nekakšna krona, priznanje vsemu trudu, vloženemu času in prizadevanjem, zato je študij v vsakem primeru, tudi če se vmes kaj zaplete, vredno dokončati. Največ šteje volja in želja zaključiti študij in s tem izreči priznanje sebi in vsem, ki so te na tej poti podpirali.
Čas študija se študentom namreč zaradi različnih razlogov (ne nujno zaradi lenobe) lahko podaljša. V bolj neprijetnih primerih zaradi bolezni, nepredvidljivih dogodkov, v boljših primerih denimo zaradi sodelovanja na mednarodnih strokovnih tekmovanjih, strokovnega dela ob študiju. Tistim, ki diplomirajo pravočasno, je seveda potrebno izreči vse priznanje, vendar pa nekoliko daljše obdobje študija ne pomeni nujno, da študent kot bodoči strokovnjak ni kvaliteten. Prav pridobljene dodatne izkušnje bodo namreč prednost pred ostalimi diplomanti, ki jih nimajo.
Kljub temu da diploma danes sama po sebi še zdaleč ne zagotavlja zaposlitve (seveda obstajajo tudi razlike med diplomami različnih fakultet), je vseeno nekakšna popotnica v svet.
Poleg same diplome pa je vseeno potrebno še razmišljati o svoji poti, nadaljnji karieri, grajenju obširne socialne mreže, vsekakor pa tudi o samostojnem razvijanju dodatnih (t. i. mehkih) veščin, ki niso del študijskega programa, so pa del vedenj in znanj, ki jih mora posedovati oseba, ki dobro opravlja poklic. Med slednje spadajo denimo javno nastopanje, dobro pisno izražanje in ostale komunikacijske sposobnosti, sposobnost vživljanja v druge ljudi … Vse to so odlike, ki pridejo prav v vsakem poklicu, če ne drugje, pa vsaj v fazi iskanja zaposlitve.
Koristne so tudi izkušnje v tujini, ne nujno samo zaradi pridobljenega znanja, ampak tudi zaradi preskoka v drugačen miselni okvir. V domačem, ustaljenem okolju namreč ljudje večinoma postanejo nekako miselno omejeni. Bivanje in udejstvovanje v tujini lahko posamezniku pomaga razbiti tovrstno miselno rutino in odpreti pot do novih idej, seveda pa tudi do poznanstev in nemara celo do službe. Pot v tujino vseeno terja nekaj poguma, premagovanja strahu pred neznanim. Treba je omeniti, da te stvari nekaterim povzročajo več problemov kot drugim; nekateri se ob omembi strahu v tem kontekstu le nasmehnejo, drugi previdno molčijo, redki ga priznajo. V vsakem primeru je lažje bivati v bolj predvidljivem vsakdanu, saj sprememba, denimo odhod v tujino, pomeni nek odmik od tega. Vendar se večinoma bogato poplača in je tudi eden izmed razlikovalnih elementov med diplomanti.
Vseeno pa je treba biti realen. Ves trud posameznika še vedno ne odvezuje vlade, da ne bi ustvarjala pogojev za zaposlovanje in drugih priložnosti za mlade, ki so dandanes, milo rečeno, slabe. Dejstvo je tudi, da se danes žal veliko zaposlitev dobi preko poznanstev. Vendar to ni vedno razlog za obupovanje in kritiziranje, saj si socialno mrežo lahko splete (tudi) vsak sam. Seveda je v veliki prednosti tisti, čigar družina je bolje situirana in ima veliko poznanstev, vendar si lahko posameznik, če ima dobro razvite zgoraj omenjene mehke veščine, predvsem komunikacijske sposobnosti, sam stke obširno socialno mrežo, ki mu omogoča, da lažje in hitreje dobi (boljšo) zaposlitev.
Vse navedeno je zopet hvalnica aktivnosti nasproti pasivni resignaciji, ciljnemu načrtovanju nasproti brezciljnemu tavanju in volji ter veri, ki rešujeta vse prepreke in vedno dosežeta svoj cilj, če ne na tak, pa na drug način.
Blaž Božnar
