Za študente prav študentsko delo preko servisa oziroma študentske napotnice predstavlja največji vir zaslužka. Kaj pa se zgodi, ko študentskega dela v določeni veji izobrazbe sploh ni? Največkrat študenti ne izberejo prostovoljnega dela ali brezplačnega pripravništva, saj jim je bolj pomembno plačevanje najemnine. Po koncu študija pa se mnogi znajdejo pred določeno oviro. »Iščemo mlado osebo,« in že v naslednjem stavku nadaljevanje: »Z veliko izkušnjami.«
Kako je na to vplivala epidemija?
Med epidemijo je bilo izdanih štirikrat manj napotnic, po njej pa so iskali po večini le v strežbi. Mladi so bili pripravljeni sprejeti tudi službe z manjšim plačilom in največkrat močno izven njihove študijske smeri. »Tisti, ki še nimajo izkušenj, povprašujejo po bolj enostavnih delih, kot so zlaganje, pakiranje, deklariranje, tisti bolj izkušeni pa po zahtevnejših delih. Seveda je dober motivator tudi boljše plačilo ter bližina dela. Veliko jih namreč nima svojega avtomobila,« je na začetku poletja povedala uslužbenka enega od študentskih servisov na Obali. In tako se vse to nadaljuje tudi zdaj in verjetno se bo tudi v prihodnosti. Če pomislimo, da je veliko študentskih del na primer lani in prejšnja leta med poletjem temeljilo prav na kulturnih dejavnostih, je številka zelo uboga. Koncertov ni bilo, festivali so bili močno omejeni, kinodvorane so bile po večini zaprte, gledališča in opere prav tako. Trgovine so bile zaprte, nekatera podjetja tudi in to je pripeljalo do še večjega izpada izkušenj pri študentih.
Kot omenjeno je najbolj iskano delo že več let prav delo v gostinstvu. Medtem ko je delo v kuhinji še nekako zaželeno med študenti v obziru kariere, pa je strežba nekaj, kar ponuja hiter zaslužek, kariere pa ne (v nekaterih primerih ja). Seveda bi lahko preprosto rekli, da naj študentje pač delajo zastonj, ampak tako to žal ne gre. Če je povprečna najemnina v glavnem mestu Slovenije okoli 250 € na sobo (še premalo sem napisal) in je študentova štipendija 130 €, se nekaj ne poklopi. Vštejmo še hrano in ostalo, počasi pridemo do zaključka, da študent nima druge izbire, kot delat za denar. Čeprav je slovenski univerzitetni in šolski sistem malce zaostal, vse ne bi smelo biti na študentih samih. Seveda je veliko odvisno od same študijske smeri, ki si jo izbereš, ker nekatere že same po sebi ponujajo veliko večje polje študentskih del.
Izkušnje, ki jih nimaš
Veliko študijskih smeri ne ponuja dovolj praktičnega dela, da bi se lahko pretvarjali z izkušnjami. Nekateri praktičnega dela sploh nimajo, ali pa je že na tako slabem glasu, da delodajalci tega ne sprejemajo kot plus. Obenem pa ima od 50 študentov, ki so diplomirali, povsem enake izkušnje po koncu študija in to je praktični del študija. Kako ob študentskem delu (skoraj že obveza), študijskih obveznostih in normalnem življenju dobiti še dovolj izkušenj, ki so obenem še prave? Težko. Morda imaš srečo in boš nekje dobil plačano pripravništvo, a prosim te, da preveč upov ne polagaš le v to.
Na tebi je le to, da si najdeš tako študentsko delo, ki ti bo v dobro, ne samo pri plačevanju najemnine in hrane, temveč tudi pri izkušnjah za prihodnost. Kako to dobiš? Marsikatera ustanova ima prostor za študente, a tega ne oglašuje po študentskih servisih. Ko boš iskal študentsko delo in če se ti pri tem ne mudi pretirano, pošlji še kakšen mail tem ustanovam, podjetjem in tako naprej. Najhujše, kar lahko odpišejo, je ne. Vsekakor pa lahko najdeš študentsko delo, ki se vsaj bežno povezuje s tvojo študijsko smerjo in tako boš korak bližje izkušnjam. Ne smemo pa pozabiti, da se časi spreminjajo in tako tudi delodajalci postajajo vedno bolj »človeški« in vedo, kaj pomeni biti študent. Študent ni brezdelnež, ki pobira štipendijo in se cel teden naliva. Študent je nekdo, ki pridobiva znanje, uživa mladost in največkrat dobesedno gara za to, da plača najemnino, knjige, hrano in prevoz. Žal je temu zdaj tako, morda bo nekoč obveljala tista prva.
Urednik portala Student.si
