Subvencija za študentsko prehrano se je z novim letom povišala na 3,50 evra. Vendar v veliki večini restavracij se je povišala tudi cena obrokov, kar pomeni, da je v teh restavracijah tudi doplačilo za obrok višje. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je namreč zaradi vse višjih cen živil letos prvič, odkar obstajajo študentski boni, ponudnikom zvišala maksimalno ceno obroka, ki jo lahko študentom zaračunajo, saj bi sicer »v prihodnjih nekaj letih ostali brez ponudnikov študentske prehrane«. Nič kaj prijetno novoletno darilo.
Najdražji obroki z doplačilom 5,50 evra
Prvi dan novega leta je ŠOS sporočila, da se subvencija za študentsko prehrano zvišuje z 2,82 na 3,50 evra. To bi pomenilo, da bi študentje z novim letom za obrok plačevali 68 centov manj. Vendar zaradi zvišanja cen obrokov je tako tudi doplačilo za obrok višje. V praksi to pomeni, da morajo študenti za najdražje obroke doplačati 5,50 evra.
Najdražja ponudba študentske prehrane je običajno tista, ki nudi največji in najbolj kakovosten obrok. Ponavadi velja, da cenejši ponudniki večinoma ponujajo le hitro hrano, majhne porcije ali prigrizke.
Odziv Mladega foruma SD
Na podražitev študentske prehrane se je odzval Mladi forum SD.
Študentke in študentje smo se z začetkom novega leta nadejali povečanja subvencije prehrane v okviru študentskih bonov. Povečanje smo dobili, ob njem pa se je zvišalo tudi največje možno doplačilo k obroku. Tako se je kljub dodatnim sedemdesetim centom k študentskem bonu doplačilo povečalo za 1,33€. Restavracije so to priložnost izkoristile in tako študenti in študentke zdaj namesto sedemdeset centov manj, za obrok plačujemo kar pet evrov in pol. Skupaj s subvencijo to nanese na devet evrov za obrok. Poleg tega se je izbor ponudnikov prehrane na študentske bone brez doplačila zmanjšal na celih tri v Ljubljani.
Alarmantno stanje urejenosti študentske prehrane pri nas nam prikaže tudi dejstvo, da je trenutno največje doplačilo za obrok (5,50€) višje od minimalne postavke za študentsko delo (5,21€). Slovenija je ena redkih (če ne celo edinih) držav v Evropi, ki študentom prehrano subvencionira na tak način že več desetletij, ob pomanjkanju novejše alternative so tako študentski boni predstavljali prakso zagotavljanja vsaj enega toplega obroka na dan študentom in študentkam, ki si ga drugače ne bi mogli privoščiti.
Če želimo spodbujati mlade k študiju, moramo v času, ko se vsi stroški eksponentno večajo, zagotoviti minimalno kvaliteten in zdrav obrok na dan. Ob vedno rastočih stroških in težavah, ki se na področju študentske hrane pojavljajo, je na mestu vprašanje o delovanju in smiselnosti takšnega sistema kot ga imamo danes. Smotrno bi bilo potrebno razmisliti o prenovi te zelo pomembne finančne pomoči, ki pomembno olajša študij, da bo bolj privlačna za ponudnike in cenejša za mlade.
Na trenutno ureditev, ki v študentski populaciji vzbuja ogorčenje, pa so tako kot predstavniške organizacije ponosne zgleda edinole študentske organizacije – ki bi namesto hvale s slabimi ukrepi, morale študentom prisluhniti in se boriti za njihove interese.
Novinar
