Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Igor Papič, je predstavil nov zakon o visokem šolstvu, ki prinaša mnoge novosti. Kot najpomembnejše v novem zakonu je drugačen sistem financiranja s postopnim dvigom sredstev za študijsko dejavnost.
Sprememba zakona prvič po sprejetju
V uvodu seje sveta za visoko šolstvo je minister povedal, da se zdajšnji zakon ni ključno spremenil od sprejetja leta 1993. Kot pravi, je predlog pripravila delovna skupina, v kateri je bila tudi Študentska organizacija Slovenije.
Kot najpomembnejšo novost novega zakona je navedel postopni dvig sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja, trenutno je financiranje pri 0,6 odstotka. »To pomeni, da bo za visoko šolstvo 2,5-krat več sredstev kot zdaj,« je dejal. Visokošolski zavodi bodo po novem zakonu prejeli tudi šestletne, in ne več štiriletne pogodbe o financiranju. »Dvig sredstev in šestletno obdobje financiranja pomeni, da bodo visokošolski zavodi še bolj avtonomni, prav tako pomeni, da bodo lahko samostojno načrtovali naložbe,« je dejal Papič.
Kot novost zakona je tudi, da bo država ustanavljala le javne visokošolske zavode, in ne več javnih samostojnih visokošolskih zavodov, kot so denimo posamezne fakultete. Prav tako je v zakonu podrobno opredeljen postopek podeljevanja koncesij. »V novem zakonu pa je izrecno zapisano, da država podeli koncesijo, ko se pojavi potreba po določenem študijskem programu, ki pa se ne izvaja na javnih visokošolskih zavodih oz. se ne izvaja v ustreznem obsegu,« je povedal minister.
Časovno prilagojen študij, delovanje Nakvisa, sprememba študentskih domov
Novost v zakonu je tudi časovno prilagojen študij, ki nadomešča izredni študij. »Gre za prilagoditev študija tistim, ki so že zaposleni,« je dejal Papič. Časovno prilagojen študij bo omogočil dokončanje študijskega programa v daljšem času. Posamezniki, ki bodo želeli le nadgraditi svoje visokošolsko znanje, pa bodo lahko po novem zakonu pridobili mikrodokazila.
Novosti so tudi pri delovanju Nakvisa in postopkih akreditacije. Med njimi se spreminja obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let.
Spremembe pa so tudi pri študentskih domovih. Novi zakon uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Študentski dom Ljubljana se bo tako po uveljavitvi zakona priključil ljubljanski univerzi. Predlog zakona gre še v nadaljnjo obravnavo, predvidoma bo v državnem zboru sprejet v začetku leta 2025, je še povedal Papič.
Novinar
