V torek, 9. februarja se po prazničnem kulturnem dnevu obeta vseslovenski bojkot pouka na daljavo, predvsem v dijaških vrstah. Pobudniki za »dijaški štrajk« so dijaki iz iniciative Zahtevamo šolo, ki že s svojim imenom jasno izražajo stališče večine slovenskih dijakov.
Ministrstvo dijakom ni prisluhnilo
Predstavniki iniciative bi se 3. februarja morali sestati s predstavniki Ministrstva za šolstvo, kjer naj bi govorili o zahtevah dijakov glede pouka v času epidemije. Ministrstvo je udeležbo na sestanku zaradi nujne seje odpovedalo, za nadomestni termin pa so predlagali 9. februar, ki je že dolgo napovedan za izvedbo bojkota videokonferenc. V iniciativi to potezo ministrstva razumejo kot nedvoumno provokacijo in jasen znak, da vlada z dijaki noče vzpostaviti dialoga.
Bojkot kot izraz nezadovoljstva z ministrstvom
Iniciativa je svojo udeležbo na napovedanem sestanku 9. februarja zavrnila. Predstavnik iniciative, Lars Podkrajšek, sicer dijak bežigrajske gimnazije, je zato dijake po vsej Sloveniji naslednji torek pozval k bojkotu pouka na daljavo. Poudarja, da pri tem ne gre za napad na pedagoške delavce, ampak za izkazovanje nezadovoljstva dijakov z ministrstvom, ki je »že dalj časa popolnoma pasivno, brez idej, ne vzpostavlja dialoga s tistimi, ki nas ti ukrepi najbolj zadevajo, tako s šolniki kot z nami, mladimi. To razumemo kot neko ignoranco s strani ministrstva, na katero bomo odgovorili.« Nekateri dijaki za torek napovedujejo tudi proteste na ulicah, a v iniciativi to odsvetujejo in za morebitne proteste ne prevzemajo odgovornosti.
Zahteve dijakov
Iniciativa Zahtevamo šolo si prizadeva za vzpostavitev pouka po modelu C. Po tem modelu bi se del dijakov izobraževal v ustanovah v tako imenovanih »mehurčkih«, del pa na daljavo – po 14 dneh bi se zamenjali. Predlagajo, naj se prioritetno v šole vračajo zaključni letniki, skupaj z višjimi razredi osnovnih šol. Maturanti morajo po njihovem mnenju nazaj v šole najkasneje 1. marca. Ostali srednješolci bi se jim pridružili čez 2 tedna.
Medtem ko pouk še vedno poteka na daljavo za vse srednješolce, pa zahtevajo tudi prilagoditev take oblike dela – predvsem manj videokonferenc, saj dijaki cele dneve preživljajo pred ekrani. Čeprav je ministrstvo že napovedalo manjše prilagoditve letošnje mature, v iniciativi zahtevajo bolj temeljite spremembe v skladu s problematiko trenutne situacije. Poleg tega zahtevajo tudi prepoved ocenjevanja na daljavo, za katerega vsi dijaki nimajo enakovrednih pogojev. Čeprav je Zavod za šolstvo ocenjevanje na daljavo odsvetoval, ta v srednjih šolah vseeno poteka.
Razhajanja in težave
V iniciativi priznavajo, da si vsi dijaki ne želijo nazaj v šole, predvsem iz pragmatičnih razlogov. »Na daljavo je lažje plonkati, manj je snovi, tudi profesorji težje nadzorujejo, kaj delamo. Ampak to bo dolgoročno pokopalo naše šolstvo,« je pojasnil Podkrajšek. Po podatkih ankete Dijaške organizacije Slovenije si vrnitve v šole želi le 55 % anketirancev. Pomisleki so tudi logistične narave: ob ponovni vrnitvi v šole bi se pojavil problem prevozov in nastanitev v dijaških domovih. Ravnatelji predvsem strokovnih šol pa ob tem opozarjajo na velik izpad praktičnega pouka, ki bo za seboj prinesel globoke posledice.
Kaj pa ti, se boš udeležil torkovega bojkota pouka na daljavo?
Novinar
