Študentsko organiziranje v Sloveniji ima na svetovni ravni status posebnega in kompleksnega, saj se je skozi dolgo zgodovino razvijal do današnjih podob. Kljub dolgoletnem delovanju pa še vedno velika večina slovenskih študentov ne razume sestave študentskih organizacij in prednosti, ki jih prinašajo.
Kratka zgodovina
Za razumevanje obstoja in delovanja študentskih organizacij moramo pogledati v same začetke, približno 50 let nazaj. Leto 1968 je v Evropi veljalo za revolucionarno leto študentskih gibanj, ki so svoj vpliv ponesla tudi v Slovenijo. To leto so študentje jasno stopili v ospredje aktualnega političnega dogajanja in ustanovili Skupnost študentov, v katero je bil včlanjen vsak študent z veljavnim indeksom.
V prihodnjih letih so se študentje zavzemali za svoje pravice in spodbujali kritike sistema. V 80. letih se je znotraj Zveze socialistične mladine Slovenije ustanovila krovna organizacija Univerzitetna konferenca, v 90. letih pa sta se iz Univerzitetne konference razvili Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in ŠOU v Mariboru (ŠOUM). Ker so študenti obeh univerzitetnih središč začutili potrebo po enotnem zastopanju, je bila leta 2002 sprejeta Študentska ustava, s katero se je začela uresničevati ideja o krovni Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).
To je nekoliko skrajšano zapisana pot do študentskega organiziranja, kot ga poznamo danes.
Študentska organizacija Slovenije
ŠOS je krovna institucija, sestavljena iz štirih entitet, in sicer iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ŠOU v Mariboru, ŠOU na Primorskem in Zveze ŠKIS (Zveza študentskih klubov Slovenije). Na državni ravni ŠOS zastopa interese študentov skozi pogajanja z vlado in ostalimi akterji.
Novo pravno podlago je ŠOS dobila leta 1994 z Zakonom o skupnosti študentov, leta 2002 pa je bila zapisana že omenjena Študentska ustava.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani
Na tej točki velja opisati še ŠOU v Ljubljani, saj zastopa največje število študentov v Sloveniji. Je demokratično organizirana skupnost, ki zastopa pravice in interese študentov Univerze v Ljubljani in samostojnih visokošolskih zavodov, ki so člani ŠOU v Ljubljani.
Najvišje zakonodajno telo ŠOU v Ljubljani je študentski zbor, v katerem interese študentov zastopa 43 študentskih poslancev iz 29 fakultet. Poslanci so izvoljeni na študentskih volitvah, ki potekajo na vsake dve leti. Študentske volitve bodo letos potekale 17. oktobra na manjših fakultetah, na večjih fakultetah pa še dan prej, torej 16. in 17. oktobra. Ker predstavniki posameznih fakultet zastopajo interese vseh študentov, je zelo pomembno, da študenti poznajo programe posameznih kandidatov in se tudi udeležijo volitev.
Ta teden je torej dogajanje na ljubljanskih fakultetah zelo pestro. Da pa si študenti zagotovimo svetlo prihodnost moramo poskrbeti, da se bo naš glas upošteval.
Zato vabim vse študente in študentke, da v torek in sredo na fakultetah oddajo svoj glas in oblikujejo prihodnost študentov v Sloveniji!
Novinar
