Visokošolski študij 1. stopnje je v predvidenem roku leta 2017 dokončalo 38 odstotkov rednih študentov. V treh letih po predvidenem roku, do leta 2020, se je delež teh študentov povečal na 56 odstotkov. Delež se je precej razlikoval med spoloma, saj je študij uspešno zaključilo 64 odstotkov študentk in 47 odstotkov študentov.
Stopnja dokončanja izobraževanja je višja pri univerzitetnem in enovitem magistrskem izobraževanju
Stopnja dokončanja izobraževanja se je v letu 2020 pri rednih študentih posameznih vrst terciarnega izobraževanja precej razlikovala. Nižja je bila pri bolj poklicno oziroma strokovno usmerjenih študijskih programih. Višje strokovno izobraževanje je uspelo dokončati manj kot tretjini vpisanih študentov (31,3 odstotkov), visokošolsko strokovno izobraževanje pa nekoliko večjemu deležu študentov, 41 odstotkov. Študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja so študij uspešno končali v večji meri – uspešno sta ga zaključili dve tretjini študentov (66,7 odstotkov). Najuspešnejši so bili študenti enovitega magistrskega študija, uspešno jih je zaključilo 81 odstotkov.
Študenti s srednješolsko splošno izobrazbo uspešnejši
Visokošolsko strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo približno 56 odstotkov študentov s srednjo splošno izobrazbo in 39 odstotkov študentov s srednjo strokovno izobrazbo. Pri tej vrsti izobraževanja je prevladoval delež študentov s srednjo strokovno izobrazbo (87 odstotkov), tistih s srednjo splošno izobrazbo je bilo manj (13 odstotkov), stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja pa je bila tako med vsemi študenti visokošolskega strokovnega izobraževanja nižja v primerjavi s študenti univerzitetnega izobraževanja.
Vpliv predhodne izobrazbe je bilo zaznati tudi pri študentih visokošolskega univerzitetnega izobraževanja. Med vsemi s predhodno doseženo srednjo strokovno izobrazbo jih je namreč študij dokončalo 53 odstotkov, med tistimi s srednjo splošno izobrazbo pa 69 odstotkov. Pri tej vrsti izobraževanja je prevladoval delež študentov s srednješolsko splošno izobrazbo med vsemi študenti, stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja pa je bila višja kot pri visokošolskem strokovnem izobraževanju.
Študij zaradi zaposlitve pogosteje opustili študenti višješolskega in visokošolskega strokovnega izobraževanja
V obdobju, ki je predviden za študij, se je zaposlila približno tretjina študentov višjega strokovnega in visokošolskega strokovnega izobraževanja. Manjši del je študij pozneje nadaljeval, vendar ga je večina opustila. Med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja je študij opustila in se zaposlila desetina študentov, 5 odstotkov študentov pa se je zaposlilo in se nato vrnilo študirat. Med študenti enovitega magistrskega študija je študij zaradi zaposlitve prekinilo 9 odstotkov študentov, ampak ga je večina izmed njih pozneje nadaljevala.
Večina študentov, ki je prekinila ali opustila študij, je to storila že po prvem letu študija. Ta delež je bil tudi najvišji v višješolskem in visokošolskem strokovnem izobraževanju (približno 28 odstotkov). Pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju študija po prvem letu ni nadaljevala desetina študentov, pri enovitem magistrskem študiju pa 6 odstotkov.
Študentke dokončale študij v večji meri kot študenti
Razlike pri stopnji dokončanja je bilo zaznati tudi med spoloma. Delež žensk z dokončanim izobraževanjem je bil višji kot pri moških pri vseh vrstah izobraževanja. Najmanjša razlika med spoloma (9 odstotnih točk) je bila pri dokončanju višjega strokovnega izobraževanja, največja pa pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju. Pri slednjem je študij uspešno zaključilo 74 odstotkov študentk in 57 odstotkov študentov.
Pri dokončanju študija najuspešnejši študenti pedagoško usmerjenih programov
Stopnja dokončanja študija se je precej razlikovala tudi med posameznimi področji izobraževanja. Študij je dokončalo približno 80 odstotkov študentov, vpisanih na visokošolski program 1. stopnje s področja izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev. Sledili so študenti s področja zdravstvo in socialna varnost (72 odstotkov). Po drugi strani pa je bila stopnja dokončanja nizka pri študentih programov s področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, kjer jih je študij uspešno zaključilo 39 odstotkov, in študentih s področij transport, varnost, gostinstvo in turizem (43 odstotkov) ter poslovne in upravne vede, pravo (45 odstotkov).
Otroci terciarno izobraženih staršev študij pogosteje dokončali
Študenti vpisani v visokošolsko izobraževanje 1. stopnje so študij uspešno zaključili v 65 odstotkih primerih. To velja za tiste z vsaj enim staršem s terciarno izobrazbo. Med študenti, katerih starši so dosegli največ osnovnošolsko izobrazbo, pa je bil ta delež za 21 odstotnih točk nižji. Razlika v stopnji dokončanja študija med moškimi študenti z nižje izobraženimi starši in tistimi, katerih starši so dosegli terciarno izobrazbo, je znašala torej 20 odstotnih točk ter bila manjša kot pri ženskah. Pri slednjih je znašala skoraj 30 odstotnih točk.
Področje izobraževanja pogosteje zamenjale študentke
Med diplomanti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega izobraževanja je bilo takih, ki so med študijem zamenjali vrsto izobraževanja, okrog 6 odstotkv. Največ jih je bilo med študenti, ki so se prvotno vpisali v enoviti magistrski študij (8 odstotkov).
Nekateri študenti so med študijem zamenjali področje izobraževanja. Najmanjši delež teh študentov (manj kot 3 odstotke) je bil med tistimi, ki so ob vpisu izbrali področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, zdravstvo in socialna varnost ter transport, varnost, gostinstvo in turizem. Na drugi strani pa je od vpisa do diplomiranja področje izobraževanja zamenjala več kot desetina študentov s področij družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (11 odstotkov) ter naravoslovje, matematika in statistika (13 odstotkov).
V večji meri so se med študijem za zamenjavo področja izobraževanja odločile ženske. Ta delež je bil največji med študentkami, ki so bile prvotno vpisane na področje naravoslovje, matematika in statistika (15 odstotkov). Edino področje, na katerem se je za menjavo odločil večji delež moških (10 odstotkov) kot žensk (5 odstotkov), so bile izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev.
Novinar
