Včeraj so poslanci Državnega zbora soglasno potrdili predlog Zakona za urejanje položaja študentov. S tem se je uspešno zaključila več kot dvoletna kampanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) za sprejem ukrepov za izboljšanje socialnega položaja študentov ter kakovosti izobraževanja.
Poslanci poslanskih skupin Liste Marjana Šarca (LMŠ), nepovezanih poslancev (NP), Socialnih demokratov (SD), Stranke Alenke Bratušek (SAB), ter Slovenske nacionalne stranke (SNS), ter preostale poslanske skupine: Slovenske demokratske stranke (SDS), Levica (Levica), Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi), Konkretno, Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), italijanske in madžarske narodne skupnosti (IMNS), ter Nepovezana poslanka (NeP – MU) so potrdili ukrepe, ki jih je pripravila Študentska organizacija Slovenije. Ukrepi bodo izboljšali nezavidljiv položaj študentov, ki traja še od časov finančne krize v začetku preteklega desetletja.
Kakšne so spremembe?
Zakon prinaša ukrepe za krepitev štipendijske politike z vidika povečanja števila upravičencev z dodatnima 6. in 7. razredom upravičencev ter ukinitvijo starostne omejitve za pridobitev štipendije in tudi z vidika višjih štipendij, saj se predlaga postopen dvig državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024. Predlaga se tudi izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev po ZUPJS, s čimer se nagradi dijake in študente, ki se sami trudijo izboljšati svoj socialni položaj. Samo ti ukrepi po ocenah ŠOS prinašajo približno 25 milijonov evrov letno več za dijake in študente.
Zvišuje se subvencija za prehrano na področju subvencionirane študentske prehrane in sicer z 2,82 evrov na 3,50 evrov za obrok. S tem se niža cena obroka in povečuje pestrost ponudnikov. Podaljšuje se čas koriščenja prehrane od 7.00 do 22.00 ter omogoča koriščenje tudi med 15. julijem in 15. avgustom, kar trenutno ni bilo mogoče.
Dolgoročne spremembe se obetajo tudi na področju bivanja. Uzakonja se podvojitev sredstev namenjenih za gradnjo in obnovo študentskih domov in sicer za dodatnih 5 milijonov evrov letno iz državnega proračuna. S tem bi olajšali bivanjsko stisko za študente in posledično tudi druge skupine prebivalstva, saj bo manj študentov iskalo posteljo na trgu. Višješolski študenti, ki so sedaj lahko bivali le v dijaških domovih, bodo po novem lahko bivali v študentskih domovih, študentom pa se omogoča prijava v dom skozi celotno leto.
Spremembe tudi na področju vpisnih stroškov in študentskega dela
Z zakonom bodo plačljivi le še stroški za izvajanje študijskih programov, kot so terenske vaje, ukinjajo pa se vpisni stroški. Dopolnjuje se opredelitev študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom, uvaja digitalna študentska izkaznica ter dodatno študijsko leto za vsakega rojenega otroka za študente. Do zdaj je slednje veljalo le za živorojenega otroka. Za študente višjih šol se uzakonja ohranitev statusa študenta do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo, kot to velja že za študente visokošolskih programov.
Na področju študentskega dela se predlaga uvedba možnosti dodatka za delovno dobo tudi za čas, ko študenti opravljajo študentsko delo. Končna odločitev, ali so do dodatka upravičeni zaposleni tudi za čas opravljanja študentskega dela, pa je na socialnih partnerjih, ki to področje urejajo s kolektivnimi pogodbami.
Pri ŠOS so zadovoljni nad razpletom
»Veseli smo, da so poslanci Državnega zbora potrdili predlog Zakona za urejanje položaja študentov. Na tem mestu bi se na naši organizaciji radi zahvalili predsedniku Državnega zbora, Igorju Zorčiču, ki je zakon posvojil in ga kot prvopodpisani skupaj s sopodpisniki vložil v proceduro. S sprejetimi ukrepi se zvišujejo štipendije socialno najbolj ogroženim študentom, viša se subvencija za prehrano, namenjajo se dodatna sredstva za gradnjo in obnovo študentskih domov, omejuje se prelaganje stroškov študija na študente. Verjamemo, da so predlagani ukrepi korak bližje dostopni in kakovostni izobrazbi za vse,« je dejala predsednica ŠOS na spletni strani študentske organizacije, Marike Grubar.
»Sprejetje zakona je eden večjih dosežkov Študentske organizacije Slovenije, saj dijakom in študentom skupno zagotavlja preko 35 milijonov EUR letno dodatnih sredstev na različnih področjih. Zavedamo se, da ostajajo nerešene še problematike, ki jih naš zakon ni naslavljal, a si ravno tako zaslužijo našo pozornost. Tudi te bi želeli v prihodnje urediti na podoben način, kot smo to storili z obema predlogoma Zakona za urejanje položaja študentov, torej na podlagi študentske inicative in pod okriljem Študentske organizacije Slovenije,« je zaključila Marike Grubar.
Novinar
