Za sanacijo posledic hudih avgustovskih poplav in pomoč prizadetim bo potrebnih veliko finančnih sredstev. Slovenci so se angažirali tako, da so fizično priskočili na pomoč in nekaj sredstev zbrali z donacijskimi akcijami. Denar za pomoč pa bomo v Sloveniji zbirali tudi z (neobvezno) delovno soboto in obveznim solidarnostnim prispevkom.
Kaj je solidarnostni prispevek?
Vlada je sprejela Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki med drugim določa obvezni solidarnostni prispevek. Gre za prispevek, ki ga bodo enkrat letno plačali delavci in delodajalci, in sicer leta 2024 in 2025. Kot alternativo plačilu tega prispevka lahko podjetja organizirajo dve solidarnostni delovni soboti.
Kaj je solidarnostna sobota?
Vladni interventni zakon med drugim omogoča delodajalcem, da določijo največ eno soboto v letu 2023 in eno v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Če že redno delajo tudi ob sobotah, lahko določijo drugi dan. Delavcu pripada plačilo za opravljeno delo na solidarnostno soboto, s pisnim soglasjem pa se ji lahko odpove. Ta znesek nato delodajalec nakaže v Sklad za obnovo Slovenije in poleg tega tudi sam prispeva enak znesek.
Ali ukrepi veljajo tudi za študente?
Ukrepi veljajo za delavce, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji. Kot pa so nam potrdili na študentskem servisu mJob, interventni zakon ne velja za študentsko delo. Študenti tako s sprejetim ukrepom ničesar ne »izgubijo«, so pa sicer izgubili veliko.
Tudi študenti veliko izgubili
Čeprav vladni ukrepi ne vplivajo na študentsko delo, je nanj vplivala sama naravna katastrofa. Na e-Študentskem Servisu izpostavljajo, da so nekateri mladi morali prekiniti počitniško delo. Razlogi za to so na primer poškodbe njihovega bivališča, pomoč sorodnikom in drugim državljanom po nesreči ali poškodbe objektov in dejavnosti delodajalca, pri katerem so opravljali delo.
Zavrnili solidarnostno izplačilo študentom
Na e-Študentskem Servisu so nam povedali tudi, da so s strani podjetij prejeli obvestila, da želijo sami izplačati (neobdavčeno) solidarnostno pomoč dijakom in študentom kakor svojim redno zaposlenim. Ker obstoječa zakonodaja tega ne dopušča, so na omenjenem servisu pozvali koalicijske stranke, naj pripravijo interventni ukrep, s katerim bi omogočili delodajalcem, da tudi dijakom in študentom, prizadetim v poplavah, izplačajo solidarnostno pomoč. Vendar ukrep ni bil sprejet.
Novinar
