»Na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru se zavedamo, da moramo univerze delovati v skladu s potrebami družbe in vsebino študijskih programov prilagajati novim znanjem, ustvarjati nove študijske programe ter prilagajati tudi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih v skladu z Načrtom izobraževalne dejavnosti 2021–2024, ki opredeljuje število vpisnih mest v študijske programe za štiriletno obdobje in je bil usklajen ter potrjen s strani resornega ministrstva,« sta zapisali slovenski univerzi v skupni izjavi za javnost.
Univerzi menita, da vlada posega v avtonomijo
V odzivu sta opozorili na stanje, ki vlada v razmerju med univerzami in vlado. »Pri usmeritvah Vlade Republike Slovenije o vpisu v visokošolske zavode, sprejetih na seji vlade 12. oktobra 2023, gre po našem mnenju za poseg v avtonomijo univerz, ko nam Vlada RS s svojim dokumentom nalaga, na katerih programih naj povečamo vpis, ne da bi se kakorkoli posvetovala z univerzami,« pravijo.
Pri tem dodajajo, da vlada v usmeritvah glede vpisa ne predstavi argumentov ali analiz o dejanskih potrebah po posameznih profilih. Kot pravijo so na seznamu programov za povečanje vpisnih mest tudi tisti, kjer vpisna mesta dejansko niso problematična.
Istočasno naj bi jim vlada posredovala usmeritve, naj preoblikujejo študijske programe, za katere je malo interesa.
»Žal se očitno Vlada RS ne zaveda, da javne univerze nismo podjetja, kjer čez noč lahko ukinejo oddelke/področja delovanja in da javno izobraževanje ni namenjeno le trgu in zadovoljevanju potreb trga dela oziroma družbe, temveč ima širši pomen izobraževanja in napredka družbe,« so bili jasni v odzivu.
Opozorila glede ukinjanja in poudarjanja programov
Univerzi morata programe ocenjevati predvsem glede njihove potrebnosti v družbi in ne prvenstveno po njihovi zasedenosti, saj na zasedenost vplivajo tudi drugi ukrepi, ki jih lahko ob prepoznani potrebnosti sprejme Vlada RS – promocija posameznih poklicev, štipendijska politika, stimulativni delovni pogoji in nagrajevanje.
Opozarjajo, da je treba v primeru ukinitve študijski program izvajati vsaj še tri ali štiri leta (na prvi stopnji študija) oziroma eno ali dve leti (na drugi stopnji študija) in posledično zagotoviti financiranje, saj je treba študentom omogočiti dokončanje študija, na katerega so se vpisali.
»Da bi se lahko uspešno prilagajali potrebam družbe, je treba najprej povečati financiranje, ki bo omogočilo podobno razmerje med profesorji in študenti kot na drugih uspešnih univerzah, tudi vzhodnoevropskih,« razlagajo. Pojasnjujejo, da povečanje vpisa ne pomeni le večjega števila študentov, ki vstopi v predavalnico in poslušajo istega predavatelja, temveč to pomeni tudi več skupin študentov pri vajah, kar pomeni več zaposlenih profesorjev in asistentov, ki izvajajo te vaje, ter večji stroški izvajanja praktičnega dela študija.
Urednik portala Student.si
