Priprava in pisanje diplomskega dela
Študent mora pred zaključitvijo študija opraviti še zadnjo, največjo nalogo, treba je napisati diplomsko nalogo.
Študent enopredmetnih študijskih programov pripravi eno diplomsko delo. Študent dvopredmetnih študijskih programov mora za dokončanje študija opraviti diplomsko delo, tako da opravi ali diplomsko seminarsko nalogo in diplomsko delo, ali enakovredni diplomski deli, ali pa (eno) skupno diplomsko delo.
Na nekaterih fakultetah oz. nekateri profesorji zahtevajo, da se pred začetkom pisanja diplomske naloge opravijo vsi izpiti in vse ostale obveznosti, tako da lahko ob koncu posveti ves čas in vso pozornost le temu opravku. Z diplomsko nalogo se dokazuje, da je študent v času študija pridobil teoretična in praktična znanja, spretnosti in sposobnosti, jih združil in samostojno napisal avtorsko delo, ki predstavlja rezultat dela v času študija in v času priprave diplomskega dela.
Razmislek
Najprej je treba razmisliti, iz katerega področja bi se lotil pisanje diplomske naloge in pri katerem profesorju. Lažje je pisati in raziskovati s področja, ki je zanimivejše in študentu bližje, saj se je dela tako hitreje in z večjim veseljem lotiti. Pregledati je treba, kaj vse se je že okrog določene teme pisalo, da ne pride do ponavljanj, s tem pa se lahko poišče tudi literatura, ki bo pomagala pri samem raziskovanju problema in pisanju diplomskega dela. Treba je izbrati mentorja, ki bo skozi ves proces pisanja diplomskega dela študenta vodil, dajal napotke, svetoval in usmerjal v pravo smer. Te informacije je najbolje pridobiti pri starejših kolegih, ki so že opravili svojo diplomsko nalogo, ali pa se napoti kar do samega profesorja in se z njim pogovori o dotični tematiki.
Prijava
Prvi korak je prijava teme diplomskega dela. Študent, ki prijavlja opravljanje diplomske seminarske naloge in diplomskega dela, mora imeti opravljene vse druge študijske obveznosti in diplomsko seminarsko nalogo (dvopredmetni študij), preden prijavi temo za diplomsko delo. V referat za študentske zadeve odda obrazec za prijavo teme za diplomsko delo na univerzitetnih študijskih programih, obrazec za dispozicijo diplomskega dela in indeks. Po potrditvi teme diplomskega dela študent prejme sklep o diplomskem delu, kar mu omogoča veljavnost teme diplomskega dela in mentorstva. Če diplomskega dela ne zagovarja v roku enega leta, ima možnost podaljšanja veljavnosti teme za obdobje enega leta, vendar mora obvezno oddati prošnjo za podaljšanje teme veljavnosti diplomskega dela v referat za študentske zadeve, in to še pred potekom veljavnosti teme. Študent mora pripraviti diplomsko delo v skladu s Pravilnikom o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju in v skladu z Navodili o izpeljavi postopka priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju.
Pisanje
Pri pisanju diplomske naloge mora imeti študent vseskozi v mislih, da je to avtorsko delo in ne le prevod določenega dela literature. K diplomskemu delu študent pristopi tako, da najprej preštudira predpisano gradivo, ga razume, nato pa avtorsko začne s pisanjem diplomske naloge. Pri tem je treba upoštevati, da mora biti diplomsko delo pisano pregledno in imeti vseskozi jasno rdečo nit. Rezultate, ki so povzeti po literaturi in izsledke, je treba jasno povezati v zaključeno celoto, pri pisanju pa se uporablja pravilen knjižni jezik in tudi znanstveni jezik. Diplomska naloga je za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja, temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Oblika diplomskega dela je običajno predpisana in se lahko med fakultetami in smermi tudi razlikuje.
Pred oddajo naloge v referat za zagovor mora biti ta strokovno lektorirana. Slovnične in pravopisne napake v nalogi je mogoče še v zadnji fazi odpraviti, težje pa je naknadno spreminjati neustrezen slog pisanja.
Kot avtor se mora zavedati, da ne piše zase, zato mora bralcu sporočiti svoja stališča na razumljiv način. Uporaba idej in besed drugih ljudi brez jasne navedbe vira informacije se imenuje plagiarizem in je kazniv, zato lahko mentor ali diplomska komisija diplomsko nalogo zavrne in sproži ustrezne postopke sankcioniranja, če ugotovi, da diplomska naloga ne vsebuje ustrezno navedenih virov, zato je treba vsa tuja mnenja, ideje, citiranja jasno označiti in navesti ustrezen vir.
Sledi še zadnje poglavje diplomskega dela, tj. zagovor pred mentorjem in komisijo. Študent predstavi svoje diplomsko delo, zlasti namen oz. cilje, ki jih je zasledoval pri izdelavi, metode dela, pomembnejše ugotovitve in uporabnost rezultatov dela. Čas predstavitve diplomskega dela je omejen, od 10 do največ 20 minut. Študent odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavijo člani komisije, nato pa predsednik komisije za zagovor diplomskega dela študentu pred prisotnimi sporoči rezultat zagovora in pridobljeni strokovni naslov, v kolikor je bil zagovor uspešen. Študent prejme po uspešno opravljenem zagovoru diplomskega dela potrdilo o diplomiranju, s katerim izkazuje dokončanje študija in pridobljeni strokovni naziv. Potrdilo je začasno in velja do podelitve diplomske listine, ki se prejme na slavnostni podelitvi fakultete.
Sanda Gajsar
