Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT) in DSR Scenaristi sta razpisala scenaristični natečaj za Grossmannovo nagrado 2023.
Kdo lahko sodeluje?
Na razpis se lahko prijavijo študentke in študenti slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo.
Rok za oddajo scenarijev je 11. december 2023!
Nagradni sklad
Podelili bodo dve denarni nagradi. Avtor prvonagrajenega scenarija prejme odkupno nagrado v višini 1000 evrov (donator DSR Scenaristi), avtor drugonagrajenega scenarija pa odkupno nagrado v višini 600 evrov.
UL AGRFT hkrati objavlja tudi razpis za srednješolsko Grossmannovo priznanje 2023.
Več informacij o obeh natečajih lahko najdeš na spletni strani UL AGRFT.
O Grossmanovi nagradi
Priložen zapis red. prof. Mirana Zupaniča o tem, kako je nastala Grossmanova nagrada.
Bilo je leta 1995, ko smo skupaj sedeli red. prof. Karpo Godina, avstrijski arhitekt Achim Behn in jaz. Achim je želel narediti nekaj dobrega za slovenski film. Odločil se je, da bo akademiji dal na razpolago 10.000 DEM (danes približno 5.000 EUR), kar je bil takrat zelo spodoben znesek.
Razmišljali smo, kaj bi storili z denarjem, da bi dosegli kar največji učinek. Hitro smo se zedinili, da bi bilo najbolje spodbuditi čim širši krog mladih k pisanju scenarijev, po katerih bi kasneje študenti na akademiji lahko posneli filme ali televizijske drame. Prav tako smo sklenili, da denarja ne bomo porabili naenkrat, pač pa bomo razpisali nagrado v takšnem znesku, ki bo za študente finančno vabljiva, hkrati pa bo podarjena vsota zadostovala za več let. Skiciral sem osnutek razpisnih pogojev in predlagal, da bi nagrado poimenovali po pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu.
Karpo, ki je poznal njegove potomce, je hitro pridobil dovoljenje za uporabo Grossmannovega priimka in tako sva z rahlo tremo prepričala še kolege na akademiji, da gremo v projekt. Z nelagodjem sem opazoval kartonsko škatlo, na kateri je bilo z debelim rdečim flumastrom napisano »Grossmannova nagrada 1995« in je dan za dnem prazna samevala v pisarni filmskega oddelka. Tik pred koncev razpisnega roka pa se je v njej čudežno pojavilo kakšnih 20 do 30 kuvert s scenariji. Prebrali smo jih, izbrali najboljšega in ko smo odprli priloženo kuverto, da bi identificirali avtorja, smo ugotovili, da je to študent arheologije iz Tolmina. Telefoniral sem mu, da ga obvestim o nagradi, njegova mama pa mi je povedala, da ga ni doma. Ko sem ji povedal, da kličem iz Ljubljane in da je sinov scenarij prejel nagrado, je bila zelo zadržana, imel sem vtis, da misli, da gre za potegavščino. Uro kasneje sem nagrajenca le dobil. Njegovo ime je bilo Jan Cvitkovič.
Prvemu razpisu so sledili še drugi, denar za nagrado nam zaenkrat uspeva zagotoviti iz univerzitetnih sredstev in upam, da bo tako ostalo. Kdo ve, kdo vse bo še med nagrajenci in kako uspešna filmska pot ga čaka?
Novinar
