Leta 2017 je bil sprejet Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ), ki ga je v imenu Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) vložil predsednik Državnega zbora, Milan Brglez. Zaradi ukrepov, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejemala v času epidemije covid-19 za študente, so na ŠOS-u januarja 2021 pripravili nov predlog zakona (ZUPŠ-1). Predlog so že predstavili predsedniku Državnega zbora in predsedniku Državnega sveta, sedaj pa lahko še potrpežljivo čakamo in upamo, da bo tudi ta zakon uspel.
ŠOŠ navaja, da je duševno stanje mladih zaradi ukrepov v času epidemije katastrofalno, zaradi upada ponudbe študentskega dela pa so v najslabšem socialnem položaju študenti z visokimi stroški študija (izredni študenti, študenti starši, tuji študenti, študenti invalidi …). Zato so pripravili predlog zakona, ki vključuje različne zakonske spremembe, naslavlja pa sistemske pomanjkljivosti obstoječih ureditev.
Področje štipendiranja
Povečanje višine državnih štipendij za 20 %
Zaskrbljujoč podatek iz raziskave Evroštudent VI pravi, da slovenski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo svoj finančni položaj: kar 38 odstotkov študentov poroča, da se srečujejo z (zelo) resnimi finančnimi težavami. Državne štipendije so v povprečju za približno 300 € nižje od povprečnih stroškov študenta. Očitno je torej, da državne štipendije kot ukrep, ki bi študentom iz socialno ogroženih okolij omogočil izobraževanje, za doseganje svojega namena niso dovolj visoke. Zato na Študentski organizaciji Slovenija predlagajo postopen dvig za 20 % do leta 2024.
Dodatna razreda prejemnikov državne štipendije
Podatek iz raziskave Evroštudent VI kaže na prešibko socialno politiko za mlade v izobraževanju: štipendije in socialni prejemki za samo slabih 22 % slovenskih študentov pomenijo pretežni vir prihodka, s katerim razpolaga slovenski študent. Približno 15% študentom največ sredstev zagotovi družina, kar 63 % vseh pa največji vir prihodka predstavlja zaslužek od dela. Glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je državno štipendijo leta 2018 prejemalo le 20 odstotkov študentov, kar je občutno manj kot 38 %, kot je študentov. Zato predlagajo uvedbo novega razreda prejemnikov državnih štipendij, s čimer se bo število prejemnikov štipendije povečalo.
Odprava starostne omejitve pri pridobitvi pravice do štipendije
V Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) je za štipendiste določen splošni starostni pogoj za pridobitev štipendije, po katerem so do štipendij upravičeni dijaki, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program sekundarnega ter študenti, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program terciarnega izobraževanja. Po mnenju ŠOS je starostni pogoj določen povsem arbitrarno, zaradi tega pa tudi diskriminatoren. S spremembo se omogoči prejemanje štipendije tudi starejšim študentom, v kolikor izpolnjujejo ostale pogoje.
Izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev
Ključna funkcija študentskega dela je socialni korektiv, ki socialno šibkejšim dijakom in študentom omogoči šolanje za želeno izobrazbo, tudi če prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ker pa se prihodki iz študentskega dela upoštevajo pri izračunu upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija za vrtec, …) je mnogo družin oškodovanih, ker kateri izmed otrok opravlja študentsko delo. Prizadete so predvsem socialno šibkejše družine, ki zaradi počitniškega dela otrok(a) prejmejo nižji otroški dodatek in druge socialne transfere. Zato je potrebno študentsko delo izvzeti iz dohodka družine, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Področje subvencioniranega javnega potniškega prometa
Brezplačni prevozi za dijake in študente
Rešitev na področju subvencioniranih prevozov zagotavlja brezplačno uporabo javnega potniškega prometa (JPP) dijakom in študentom, ki za dostop do izobraževalnega zavoda uporabljajo javni potniški promet. Brezplačna uporaba JPP se zagotovi za relacijo med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja, v kolikor je oddaljenost med njima vsaj 2 kilometra.
Področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja
Zdravnik v kraju študija
Študenti, ki študirajo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pogosto težave z dostopom do primarnega zdravstva v kraju študija, saj imajo osebnega zdravnika v kraju stalnega prebivališča. S spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) se vsaj nominalno uredi pravica do dostopa do osebnega zdravnika za te študente tudi v kraju študija.
Področje subvencionirane študentske prehrane (SŠP)
Višja subvencija za prehrano
Med letoma 2012 in 2019 se višina subvencije za prehrano študentov ni usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Posledično so stagnirale vrednosti študentske prehrane, študenti za obrok plačujejo vse več, ponudba prehrane pa se vse bolj krči zaradi omejitve najvišje cene obroka. Zato se predlaga dvig subvencije za prehrano na 2,92 €, pozneje pa tudi dvig cene obroka ponudnikov.
Subvencionirana študentska prehrana tudi v poletnem mesecu in podaljšanje časovnega intervala koriščenja
Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP) trenutno določa omejitve koriščenja prehrane v poletnem mesecu (med 15. julijem in 15. avgustom), po mnenju študentov neutemeljeno. Študijske obveznosti se namreč izvajajo tudi v tem času (priprava zaključnih del), ob tem pa mnogo študentov v tem času opravlja študentsko delo, pri katerem malica ni zagotovljena. Zato bi bila ponovna uvedba SŠP v tem mesecu smiselna. Prav tako se predlaga razširitev možnosti koriščenja SŠP od 7:00 do 22:00. Študijski proces traja na dnevni ravni dolgo časa, s tem pa študenti zaradi obveznih predavanj in vaj zapuščajo fakultete v poznih urah in jim brez odmora za malico in kosilo ni omogočeno koriščenje pravice do subvencionirane prehrane.
Omogočanje subvencionirane študentske prehrane (SŠP) prejemnikom invalidske pokojnine
Trenutno veljavna zakonodaja omogoča koriščenje SŠP tistim študentom, ki prejemajo družinske pokojnine, ne pa tudi druge vrste pokojnin. S predlogom spremembe se dostop do SŠP omogoči tudi prejemnikom invalidske pokojnine, ki so v nekaterih primerih redni študenti, zakonodaja pa jim dostop do sicer univerzalne pravice študentov onemogoča.
Dokazovanje istovetnosti s študentsko izkaznico
Trenutna opredelitev preverjanja istovetnosti je preveč ohlapna in dopušča možnost interpretacije, da se ob unovčitvi lahko uporablja kateri koli dokument, ki vsebuje fotografijo. V definiciji se uporablja besedna zveza osebni dokument, ki ga slovenska zakonodaja ne definira. ŠOS predlaga, naj se istovetnost dokazuje le s študentsko izkaznico.
Področje bivanja
Bivanje višješolskih študentov v študentskih domovih
Trenutna ureditev v neenak položaj postavlja študente višješolskih zavodov s študenti, ki obiskujejo visokošolske ali univerzitetne študijske programe. Le slednji namreč lahko bivajo v študentskih domovih, medtem ko študenti višješolskih programov lahko, zaradi določil iz Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI), subvencionirano bivajo le v dijaških domovih. Na ŠOS opozarjajo, da študij na višješolskih študijskih programih prav tako spada v terciarno izobraževanje, zato mora zakonodajni okvir višješolskega izobraževanja stremeti k izenačevanju pravic in dolžnosti študentov s tistimi, ki študirajo na visokošolskih zavodih. Tudi sicer bivanje (praviloma mladoletnih) dijakov ne moremo enačiti z bivanjem (polnoletnih) študentov, saj dijaški domovi opravljajo tudi vzgojno funkcijo, ki je za študente omejujoča.
Opredelitev javnega razpisa za subvencionirano bivanje v Zakonu o visokem šolstvu
Subvencionirano bivanje študentov je po mnenju ŠOS pravica, ki izhaja iz statusa študenta, čeprav področna zakonodaja le-tega ne opredeljuje tako. Zato mora pogoje javnega razpisa za dostop do pravice do subvencioniranega bivanja določiti področni zakon, t.j. Zakon o visokem šolstvu (ZVis).
Področje višjega in visokega šolstva
Zagotavljanje enake obravnave študentov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v študijskem okolju
V zadnjem letu je vse večje število predvsem študentk pričelo opozarjati na psihološka in, kar je še posebej zastrašujoče, spolna nadlegovanja visokošolskih učiteljev. Diskriminacija na podlagi spola je v ustnem izročilu študentov in študentk že generacije, v zadnjem letu pa so se pojavila pričevanja celo o spolnem nasilju visokošolskih učiteljev/-ic nad študenti/-kami. Pri tem je izjemno pomembno opozoriti tudi na razmerje moči, ki med visokošolskim učiteljem/-ico in študentom/-ko že obstaja, toliko bolj pa je zato sporno izvajanje psihičnega in spolnega nasilja.
Prepoved zaračunavanja vpisnin
V zadnjih letih se je na vseh visokošolskih zavodih povečalo število plačljivih obveznosti znotraj študijskih programov. Najpogosteje se to odraža skozi višino vpisnine v vsak letnik, kamor se umešča vse več različnih stroškov. Na nekaterih študijskih programih se je vpisnina toliko zvišala, da je nemogoče upravičeno trditi, da je vpisnina samo administrativni strošek. Pojav epidemije je te stroške še dodatno poudaril, saj se je dostop do storitev, ki naj bi jih pokrivala vpisnina, močno zmanjšal, vpisni stroški pa so ostali enako visoki. ŠOS poudarja, da so prispevki za študij nepravični in omejujejo enak dostop do izobraževanja. Predlog omejuje višino stroškov, ki jih lahko visokošolski zavodi zaračunavajo za administrativne stroške vpisa in študija.
Dodatno študijsko leto za rojenega otroka (doslej: živorojenega)
Zakonodaja trenutno določa, da imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Določba, da podaljšanje statusa za eno leto velja samo za živorojenega otroka ni ustrezna, saj ne upošteva fizičnih in predvsem psihičnih težav, s katerimi se soočajo študentke, ki zaradi različnih zapletov rodijo mrtvorojenega otroka. Predlagana ureditev upošteva stisko študentk in študentov, ki se soočajo z izgubo otroka in jim omogoči, da v tem težkem obdobju izkoristijo pravico do dodatnega leta statusa.
Ohranitev statusa študenta za študente višjih šol do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo
Ureditev, ki že velja za študente na visokošolskih zavodih, po kateri ti obdržijo status študenta do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo, želijo prenesti tudi na višje šole. Pri tem poudarjajo, da morajo imeti študenti enake pravice, ne glede na to, na katerem zavodu se izobražujejo; da imajo diplomanti pogosto težave z iskanjem zaposlitve, zato pogosto odlašajo z zaključkom študija do konca študijskega leta; da se posledično tudi zagovori zaključnih del večinoma izvajajo proti koncu študijskega leta, kar pomeni dodatne obremenitve višješolskih zavodov.
Uvedba digitalne študentske izkaznice
V trenutnem Zakonu o visokem šolstvu (ZVis) je že od 1993 določeno, da se status študenta izkazuje s študentsko izkaznico. Zaradi očitnega napredka tehnologije pri možnosti uporabe študentske izkaznice je določba zastarela. Študentska izkaznica se zaradi te določbe izdaja v enostavni fizični obliki in je omejena na uporabo v redkih primerih, kot so vizualna identifikacija na zavodu in v knjižnici zavoda. Takšna oblika zmanjšuje potencial uporabe študentske izkaznice, ki ga takšna identifikacija lahko ima na različnih področjih študentskega življenja. Predlog določi možnost izdaje digitalne izkaznice, ki je zaradi lažje in bolj priročne uporabe skozi mobilno ali spletno aplikacijo, nujna. Dodatno se določa, da za strokovno organizacijske naloge prevzame Študentska organizacija Slovenije, ki trenutno že deluje z javnim pooblastilom za subvencionirano prehrano in beleženje delovnih izkušenj.
Dopolnitev opredelitve študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom
Študente s posebnimi potrebami in posebnim statusom je določil že Zakon za urejanje položaja študentov leta 2017. Vendar pa trenutno veljavni Zakon o visokem šolstvu izpušča študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kamor spadajo npr. osebe z disleksijo, ADHD, in drugimi. Zato se med študente s posebnimi potrebami dodaja tudi ta skupina študentov.
Področje dela
Dodatek na delovno dobo tudi za čas opravljanja študentskega dela
Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu, ki je skladno s tem zakonom v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, pripada dodatek na delovno dobo, ki se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Praviloma pa dodatek na delovno dobo znaša 0,5 % bruto plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dijakom in študentom z opravljanjem študentskega dela pa teče le pokojninska, ne pa tudi delovna doba. Z vidika dodatka na delovno dobo so tako posamezniki, ki opravljajo študentsko delo, le navidezno v enakopravnem položaju s tistimi, ki študentskega dela niso opravljali, saj oboji pričnejo delo brez dodatka na delovno dobo. Študent, ki je v času izobraževanja opravljal študentsko delo, bo zato imel tudi nižjo osnovo za izračun pokojnine. Na ŠOS predlagajo, da so do dodatka za delovno dobo upravičeni zaposleni v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, ne pa tudi dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo.
Novinar
