V zadnjih mesecih so se študentje, dijaki in osnovnošolci prvič srečali s poukom na daljavo. Medtem ko za študente tak način dela ni predstavljal velike spremembe (razen odsotnosti laboratorijskega in terenskega dela), so se dijaki in osnovnošolci precej težje prilagodili novi situaciji. Veliko vlogo so odigrali tudi starši, ki so prevzeli doberšen kos učiteljskega dela.
O uspešnosti pouka na daljavo se težko razpravlja, saj so si učenci različni. Vsekakor so bili v sistemu dela prek računalnikov najbolj prikrajšani učenci iz slabše situiranih družin, ki si prenosnik delijo z drugimi člani gospodinjstva, ali pa sploh nimajo dostopa do spleta. Pouk na daljavo je velik izziv tudi otrokom s posebnimi potrebami in otrokom z motnjami v koncentraciji.
Sistem pouka na daljavo, kot je bil vzpostavljen, je bolj osnova, kot pa dovršen projekt. Potrebno je še veliko pozornosti posvetiti izboljšavam in pri tem prisluhniti učencem, ki so se v prvi vrsti spopadli z izzivom. Vrednost takemu učenju daje predvsem nosilec predmeta oziroma učitelj, predavatelj, ki sam neposredno podaja snov, zato je odgovoren za nivo kakovosti podane snovi. Razumevanje snovi je v korelaciji s časom, ki ga učitelj vloži v pripravo na pouk.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec napoveduje nadaljevanje šolanja na daljavo v prihajajočem šolskem letu. Iz napovedi so izvzeti učenci osnovnih šol, ki bodo šole najverjetneje obiskovali. Dijaki srednjih šol in gimnazij lahko pričakujejo obliko deljenega pouka, ki se bo deloma izvajal fizično, deloma pa na daljavo. Namen takega načina dela je zmanjšati gnečo na javnih prevoznih sredstvih in v izobraževalnih ustanovah. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport iščejo načine za izboljšave in olajšanje izobraževanja na daljavo. Šolam obljubljajo podkrepitev z ustrezno učno opremo in tehnologijo.
V komentarju nam zaupaj svojo izkušnjo študija na daljavo. Kaj je pri takem načinu dela največji izziv?
Novinar
