PKP7: Kaj študentje v času koronakrize želijo od države?

V času koronakrize so številni ukrepi prizadeli tudi študente, zato si ti želijo izboljšanje svojega položaja. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je v ta namen na pristojna ministrstva, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje ter na Ministrstvo za infrastrukturo, naslovila paket 18 predlogov za izboljšanje izobraževanja v času epidemije COVID-19 in socialnega položaja študentov.

Predlogi naslavljajo različna področja življenja študentov: področje socialnih pravic, področje izobraževanja, področje zdravstva in področje javnega potniškega prevoza. Predstavnikom ministrstev bodo predstavljeni na prihajajoči seji Sveta Vlade RS za študentska vprašanja in člane Sveta pozvali k njihovemu udejanjanju.

1. Področje socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta in študentskega organiziranja (pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)

Na tem področju ŠOS predlaga največ ukrepov:

• dvig državnih in Zoisovih štipendij za 50 odstotkov (vzrok: upad študentskega dela – danes okoli 60-odstoten),
• izvzem kadrovske štipendije ter študentskega dela do višine posebne osebne olajšave v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, iz dohodka družine, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,

• mesečno nadomestilo študentom za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, tj. 80 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka iz naslova študentskega dela v zadnjih 12 mesecih,
• da Vlada RS nameni sredstva v višini 600 evrov na osebo za nakup opreme za vsakega osnovnošolca, dijaka in študenta, ki zaradi družinskega ali socialnega položaja ne more sam poskrbeti za to,
• povezano z zahtevo po avtomatičnem podaljšanju statusa študenta za leto 2021/22 še poziv k sprejemu ukrepa, s katerim se pravice, do katerih so študenti upravičeni v času dodatnega študijskega leta podeljujejo (subvencionirano bivanje, štipendiranje, zdravstveno zavarovanje ipd.), njihovo trajanje pa ustrezno podaljša za dodatno leto (oz. dve leti v primeru upravičenosti do dveh dodatnih let statusa študenta po interventni zakonodaji),
• da študentom, ki živijo v najemniških stanovanjih, država pomaga z namenskimi sredstvi za plačilo najemnine za čas trajanja epidemije in izobraževanja na daljavo. (Medtem, ko je Vlada RS poskrbela, da se študentom, ki v študentskih domovih v času epidemije ne bivajo, oprosti plačilo najemnine za čas izselitve, so študenti, ki bivajo pri zasebnikih, ostali na suhem),
• dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) na način, da bo iskalcem prve zaposlitve ob zaposlitvi priznan čas opravljanja študentskega dela kot čas trajanje delovne dobe,
• spremembe subvencioniranja študentske prehrane: možnost koriščenja štirih subvencij na dan in več, možnost prenašanja subvencij za več kot dva meseca nazaj, dvig subvencije za obrok na 2,92 eura, zagotovitev SŠP za študente, ki se nahajajo izven kraja, kjer se izvajajo javno veljavni višješolski ali visokošolski študijski programi in nudi subvencionirana študentska prehrana,
• poziv k spremembi Zakona o dohodnini na način, da bo družinsko pokojnino učence, dijake in študente opredelil kot neobdavčljiv dohodek,
• da se razveljavi določba o omejitvi sredstev, ki jih študentske organizacije prejmejo iz naslova 130. člena ZUJF.

2. Področje izobraževanja (pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport).

Na področju izobraževanja na ŠOS predlagajo naslednje:

• da se tudi za trenutno študijsko leto zagotovi možnost dodatnega študijskega leta. Ob tem predlagajo, da se za prihodnje študijsko leto status študenta podaljša avtomatično,
• da bi se z namenom izboljšave kvalitete študija pod okriljem MIZŠ ustanovila delovna skupina, ki bi se sestajala vsakih 14 dni in bi pregledovala stanje na posameznih visokošolskih in višješolskih zavodih in skupaj oblikovala predloge za izboljšavo kvalitete študija,

• zagotovitev sredstev za gradnjo študentskih domov v Ljubljani in na Primorskem v višini 5.000.000,00 eurov letno za obdobje nadaljnjih 10 let. Po ocenah ŠOS in na podlagi dostopnih podatkov približno polovica študentov biva s starši oz. družino, tretjina (cca. 25.000) na trgu, le ena šestina (cca. 12.000) pa subvencionirano v študentskih domovih ali na trgu,
• sprememba zakona, da bo skupina študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom vključevala tudi študente s primanjkljaji na učnem področju ter študentske predstavnike. Zakon doslej izpušča študente, ki imajo primanjkljaje na učnem področju, zato je tudi to skupino potrebno dodati v skupino študentov s posebnimi potrebami, navajajo, poleg tega predlagajo umestitev študentov, ki so študentski predstavniki, v skupino študentov s posebnim statusom.
• vzpostavitev enotnega, centraliziranega, modernega in uporabniku prijaznega sistema enotne študentske izkaznice. Ta ne bo predstavljala zgolj identifikacijskega dokumenta za dokaz veljavnosti študentskega statusa v posameznem študijskem letu, temveč bo služila tudi kot sistematičen način vstopanja študenta v transakcijski, pravni ali storitveni odnos, primarno na področjih, kjer lahko študentje koristijo pravice iz javnih sredstev (izobraževalne ustanove, subvencionirana študentska prehrana, bivanje, transport …) ali podrejeno z drugimi pravnimi osebami, s katerimi se študent srečuje vsakodnevno v svojem študijskem obdobju (knjižnice, knjigarne, fotokopirnice itd.).

3. Področje zdravstva (pristojno Ministrstvo za zdravje)

ŠOS predlaga:

• za študente, ki opravljajo prakso v okviru študijskega programa (in pri tem pomagajo pri obravnavi obolelih s covidom-19) in to delo opravljajo brezplačno ali pa so zanj plačani (preko študentskega dela), dodatek v enakem odstotku običajnega plačila ali v višini minimalne urne postavke za opravljanje študentskega dela (v kolikor trenutno delo opravljajo brezplačno). V času razglašene epidemije bolezni covid-19 so v marcu in aprilu letošnjega leta na ŠOS namreč prejeli nemalo sporočil študentov predvsem medicine, ki so nesebično, pogosto tudi brez plačila, pomagali pri obravnavi bolnikov, obolelih s to boleznijo. Ti so med drugim sporočali, da, v primerjavi z zaposlenimi sodelavci, niso deležni enake obravnave pri plačilu za opravljeno delo v času epidemije.
• da pravica do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja izhaja iz statusa osebe, tj. statusa dijaka ali študenta in ne iz starosti (meja je 26 let). Starostna meja iz obstoječega 22. člena je namreč diskriminatorna, vsaj glede na osebne okoliščine (posameznik lahko prekine študij zaradi nepredvidenih okoliščin: bolezni, poškodbe, socialne razmere ipd.) ter glede na starost ob pričetku študija.

4. Področje javnega potniškega prometa (pristojno Ministrstvo za infrastrukturo)

Na tem področju ŠOS predlaga:

• uvedbo brezplačnega medkrajevnega in mestnega potniškega prometa za dijake in študente. Primarna naloga dijakov in študentov je izobraževanje in ne delo, zato je za dijake in študente nujno potrebno uvesti brezplačni JPP, navajajo, kot to velja za upokojence. Dejstvo je, da večino dnevnih uporabnikov JPP predstavljajo prav dijaki in študenti, ki jim nakup vozovnice pomeni nujen strošek za prihod v šolo oz. na fakulteto.

Upajmo, da bo država upoštevala vsaj nekatere predloge. Več si preberi na spletni strani Študentske organizacije Slovenije.

Monika Podlogar

Novinar