Nezadržno se bliža junij, s tem pa preostali maturitetni izpiti in študijsko izpitno obdobje. Si že pripravljen? Glede na to, da boš najverjetneje prisiljen v kratkem času strpati v spomin kolikor informacij je le mogoče, ti bodo spodnji nasveti in metode učenja lahko precej koristile.
Učenje najpogosteje pomeni ponovno prebiranje učne snovi, podčrtavanje ključnih informacij in pregledovanje zapiskov. Omenjene tehnike učenja so ti najverjetneje znane. Ker se zdijo razumne in relativno preproste, so tudi najpogosteje uporabljene. A še zdaleč ne efektivne. Raziskave so namreč pokazale, da so številni priljubljeni pristopi precej neuporabni. Podčrtavanje ključnih odstavkov na primer, skoraj nič ne pomaga pri pomnjenju informacij – to je pokazalo že več raziskav. Še en zelo neučinkovit način učenja je ponovno branje učnih materialov. Zato si tokrat raje izberi eno izmed petih metod učenja, ki je znanstveno dokazano bolj učinkovita.
1Manj branja, več ponavljanja
Branje učnih materialov je neučinkovito, ker pri tem le redko zares razmišljaš o prebranem. Posledično s tem ne izboljšaš znanja, ki se gradi na razumevanju prebranega. Psihologi zato priporočajo, da snov prebereš enkrat, nato pa večino učenja nameniš ponavljanju oziroma priklicu novih informacij iz spomina. Zapiši si, kar si si zapomnil pri branju. Če si pri tem popolnoma pozabil na celotno poglavje ali pomemben koncept, veš, kaj moraš pozorneje prebrati še enkrat (in nato ponoviti vajo).
2Aktivno poslušanje
Že od predavanj lahko odneseš več, če se namesto tradicionalnega pasivnega poslušanja in ustvarjanja izpiskov v avtopilotu poslužiš efektivnejšega aktivnega poslušanja. Med predavanjem aktivno skušaj prepoznati glavne teme, zapiši si dokaze in se med drugim osredotoči na samo strukturo predavanja. Cilj naj bo povezati posamezne točke v širše zaključke. Tako boš predavanje razumel globlje.
3Učenje s prepletanjem (angleško interleaving)
Namesto, da cel dan posvetiš enemu predmetu ali celo posameznemu konceptu, pri tem pristopu namenoma pomešaš in prepleteš več različnih. Pri tem izboljšuješ več različnih sposobnosti v eni sami »učni uri«. Raziskava, ki je preučevala efektivnost te metode, je ugotovila, da je interleaving sodelujočim prinesel za 25 odstotkov boljše rezultate na testu, ki je sledil dan po učenju. Ko so njihovo znanje preverili še mesec dni kasneje, je skupina z interleaving metodo dosegla kar 75 odstotkov boljše rezultate od ostalih.
4Razvleci učenje
Piflanje v zadnjem trenutku ti lahko pomaga, če je cilj le uspešno prestati izpit. Če pa se želiš česa naučiti na dolgi rok, je to najslabši možni pristop. Znanje, ki hitro pride, tudi hitro gre. Znanost zato priporoča, da učenje razporediš čez daljše obdobje in ga razbiješ v kratke, intenzivne bloke učenja, ki naj jim sledi zadosti pavze. Idealno naj bo med posameznimi bloki vsaj dan ali več počitka.
5Bodi aktiven
Zamisli si efektivno in intenzivno učenje med izpitnim obdobjem. Ti je na pamet prišla slika študenta, ki tiho sedi in bere debele knjige? Raziskave pravijo, da so aktivne strategije učenja pogosto učinkovitejše. Skice ob zapiskih in risanje konceptov dokazano pripomorejo pri priklicu naučenega. Pisanje zapiskov »na roke« je bolj efektivno od tipkanja na računalnik – čeprav verjetno tipkaš hitreje. Ko si zapiske pišeš na papir si namreč prisiljen, da si bolj selektiven. Dodatno procesiranje slišanega pa je precej koristneje kot tipkanje po nareku. Pri branju zapiskov pa velja, da si z glasnim branjem zapomniš več, kot s tihim.
Novinar
