Večina nas kdaj skuša početi več stvari naenkrat. Ko se učimo, nas zmoti zvok sporočila ali le pogled na telefon. Učenje si včasih želimo olajšati s poslušanjem glasbe ali spremljanjem televizije.
To početje (ko delamo več stvari hkrati) imenujemo z angleško besedo multitasking. Žal je razmišljanje o njem napačno, saj je v nevrološki znanosti dokazano, da je nemogoče učinkovito udejstvovanje v dveh aktivnostih, ki zahtevata delovanje kognitivnih procesov. Multitasking je dejansko hitro menjavanje med dvema aktivnostma.
Pri razlaganju multitaskinga mislimo aktivnosti, ki zahtevajo mišljenje. Tako za primer vzamemo na primer branje in poslušanje radia hkrati, ne pa govorjenje in hojo hkrati.
Kako delujejo možgani?
Znanstveniki Instituta National de la Santé et de la Recherche Médicale (INSERM) v Parizu so s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) preučevali delovanje možganov med opravljanjem več nalog hkrati. Ko v nekaj usmerjamo pozornost, začne delati prefrontalna skorja možganov, ki je odgovorna za pozornost in spomin. Med osredotočenostjo je ta del možganov zadolžen za koordinacijo sporočil z ostalimi deli možganov.
Ugotovili so, da se možgani razdelijo na dva dela. Če se ukvarjamo z eno nalogo, oba dela prefrontalne skorje sodelujeta. Ko pa dodamo aktivnost, delujeta individualno.
Posledično takrat nismo pozorni na podrobnosti in se veliko večkrat zmotimo, kot če bi delali samo eno stvar. Ugotovili so tudi, da ob opravljanju treh nalog naenkrat, vedno na eno izmed njih pozabimo.
Dve nalogi lažje opravljamo, če zahtevata manj pozornosti. Lažje je pomivati posodo in poslušati glasbo kot brati in poslušati glasbo, ker pomivanje zahteva manj pozornosti kot branje. Ravno zato je poleg vožnje nevarno kakršnokoli drugo delovanje.
Kako to vpliva na nas?
Kot povedano, multitaskamo tako, da stvari delamo eno za drugo z zelo hitrim izmenjavanjem. Menjavanje porabi veliko energije in časa, saj morajo možgani najprej zaustaviti kognitivne procese prvega in aktivirati kognitivne procese drugega dejanja. Sklep: ko delamo dve stvari naenkrat, ju delamo manj učinkovito kot bi samo eno.
Univerza v Londonu je v raziskavi ugotovila, da se tistim, ki multitaskajo, celo zmanjša inteligenčni količnik (IQ).
Delitev pozornosti niža sposobnost opravljanja celo preprostih opravil. Pri učenju se še bolj pozna slab vpliv na produktivnost. Več kot multitaskamo, manj nalog uspemo dokončati, ker imamo oslabljeno sposobnost fokusiranja in pomnjenja.
Zanimivo je, da se, če že od malih nog konstantno multitaskamo, ne naučimo ločiti se od sveta okoli nas. To onemogoča globlje procesiranje podatkov in ovira učenje.
Alternativa
Povzamemo lahko, da je bolj učinkovito osredotočenje le na eno aktivnost naenkrat. Če želimo uspešno opraviti vse na seznamu je najbolje, da najdemo sistem, ki nam osebno ustreza.
Ideje:
- Splaniran urnik: vsaki nalogi nameniš določen čas. Primer: 20 minut učenja, 5 minut glasbe, 20 minut branja, 5 minut za socialna omrežja itd.
- Dokončati nalogo, šele nato pričetek druge. Primer: najprej preberem knjigo za en predmet, nato se lahko lotim predstavitve za drugi.
Nasveti:
- Za boljšo koncentracijo si določi delovni prostor, kjer ni motenj, kot so televizija, radio, cimri … Ta prostor naj bo asociiran z delom, zato ne sme biti isti kot prostor za zabavo.
- Bodisi med učenjem bodisi med gledanjem filma, umakni ali ugasni telefon.
- Naštimaj si štoparico glede določenega plana, da se ti ni potrebno osredotočati še na to.
Novinar
