V Sloveniji poznamo splošno in poklicno maturo. Razlika med njima je v možnosti nadaljevanja študija. Splošna matura omogoča vpis na vse študijske programe (višješolske, visokošolske in univerzitetne), poklicna pa le na višješolske in visokošolske. Če se poklicni maturanti želijo vpisati na univerzitetni študij, morajo opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Vpisa na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo ne omogočajo vsi programi. Različni univerzitetni programi zahtevajo izpit iz različnih predmetov, informacije o tem najdete v razpisu za vpis.
Poklicna matura
S poklicno maturo dijak dokaže, da dosega standarde znanj določenih s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo si pridobite srednjo strokovno izobrazbo.
Pogoj za opravljanje poklicne mature je uspešno končan 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja, uspešno končan 2. letnik izobraževalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja ali zaključen 4. letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj ali mojstrski izpit. K poklicni maturi se prijavite na šoli, kjer ste opravili zaključni letnik.
Splošna matura
Splošno maturo lahko opravljajo tisti, ki so uspešno končali 4. letnik gimnazije ali maturitetni tečaj ali če bodo v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let. Posamezne izpite splošne mature lahko opravljate, če ste že opravili splošno ali poklicno maturo in ste se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujete pogoje za opravljanje te mature ali če ste v tujini pridobljeno spričevalo nostrificirali kot maturitetno spričevalo.
Maturo lahko opravljate v celoti večkrat. Prijavite se na svoji šoli do predpisanega roka. T. i. „21-letniki“ in kandidati, ki opravljajo posamezni predmet splošne mature, imajo pri prijavi dve možnosti: prijavo oddajo na šolo, kjer bi želeli opravljati maturo ali prijavo oddajo na RIC-u, ki jim določi šolo za opravljanje mature.
Maturo v dveh delih, v dveh zaporednih rokih, lahko opravljajo kandidati s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi, „21-letniki“, kandidati, ki so v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili 21 let, udeleženci izobraževanja odraslih ter ostali kandidati, ki jim opravljanje mature v dveh delih na podlagi utemeljene vloge dovoli Državna komisija za splošno maturo (npr. športniki, kandidati, ki opravljajo sprejemne izpite na univerzi v tujini itd.).
Več izpitnih rokov
Splošna matura poteka vsako leto v dveh izpitnih rokih: spomladanskem (maj–junij) in jesenskem (avgust–september). Marca lahko dijaki 4. letnikov opravljajo predmaturitetni preizkus, na katerem spoznajo tehnično plat izvedbe mature in ugotovijo raven že doseženega znanja.
Poklicna matura pa poteka vsako leto v treh rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem. Praviloma se opravlja v celoti. Izpite iz vseh štirih predmetov je treba opraviti v enem izpitnem roku. Tudi tu lahko šola za dijake zaključnih letnikov izvede predmaturitetni preizkus.
Ocenjevanje
Pri splošni maturi se zunanje ocenjevanje pisnih izdelkov dopolnjuje z notranjim ocenjevanjem. Pisni izpit je pripravljen in ocenjen zunanje. Naloge in vprašanja pripravijo člani državnih predmetnih komisij za posamezen predmet, ocenjujejo pa posebej usposobljeni zunanji ocenjevalci. Izpitni nastop poteka pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije zunanji ocenjevalci.
Notranje ocenjevanje poteka tako, da kandidata na šoli oceni učitelj oziroma mentor, ki kandidata poučuje in vodi. Obsega ustni izpit, izpitni nastop, vaje in seminarske oziroma raziskovalne in druge naloge ter druge oblike praktičnega dela splošne mature. Tudi ta vprašanja pripravijo člani državnih predmetnih komisij.
Matej Glažar
