Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) je postal član združenja Deep Tech Alliance, katerega cilj je nuditi pomoč prebojnim podjetjem pri dostopu do specializiranih programov, korporacij in investitorjev, s čimer jim je olajšan vstop na mednarodne trge. Ljubljanski univerzitetni inkubator je s tem postal tudi prva organizacija iz širše regije Srednje-Vzhodne Evrope, ki se je pridružil združenju najboljših evropskih podpornikov prebojno tehnoloških startupov. S tem se Univerza v Ljubljani pridružuje skupini najboljših univerz na Stari celini in ponuja prebojnim startupom iz Slovenije in okoliških držav odlično priložnost.
Uspeh slovenske univerze z Deep Tech Alliance
Ta novodobna veja podjetništva temelji na tehnologijah prihodnosti. Sem spadajo umetna inteligenca, avtonomni sistemi, robotika, medicinske naprane, biotehnologija, čista tehnologija in podobno. Deep Tech Alliance danes združuje devet organizacij, med drugim inkubatorje univerz ETH Zürich, TU München, DTU København, KTH Stockholm in Hello Tomorrow. Gre za sama globalno prepoznavna in uveljavljena imena, ki se jim je ob bok postavila tudi Univerza v Ljubljani. Direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Jakob Gajšek, pojasnjuje, da je naša regija že od nekdaj izjemno močna v tehnologiji, zato so bili prebojni startupi logičen naslednji korak.
Trud univerze dobil potrditev
Univerza v Ljubljani je že prej opazila, da kljub inovativnim idejam in tehnološkim rešitvam raziskovalcev in raziskovalk, ozko grlo postane vstop na trg. Tako je s pomočjo podjetja Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo, ki je tekel med leti 2017 in 2022, ustanovila tako imenovano Pisarno za prenos znanja. Ta poleg spodbujanja prenosa znanja med raziskovalci pomaga tudi pri zaščiti in prenosu znanja v prakso. Tudi spodbujanje podjetništva ima na Univerzi v Ljubljani že večletno zgodovino, saj univerza skupaj z LUI že 12 let organizira Rektorjevo nagrado za naj inovacijo. Od leta 2020 pa so Pisarna za prenos znanja, Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator skupaj ustanovili še Inovacijski sklad, ki nudi finančno podporo raziskovalnim ekipam Univerze v Ljubljani.
Pomen povezovanja v tehnologiji prepoznalo tudi Ministrstvo za šolstvo
Pri številnih uspehih v ozadju stoji tudi Ministrstvo za šolstvo, ki se zaveda, da je prenos znanja ključen. Veliko so naredili s financiranjem Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo, ki je bil ključen korak pri komercializaciji slovenske znanosti. Da je bil projekt uspešen, govori tudi statistika, saj po Konzorcij glede na rezultate na prebivalca precej presega evropsko povprečje. Minister Papič, nekdanji rektor ljubljanske univerze in ustanovitelj prvega uradnega odcepljenega podjetja z Univerze v Ljubljani, kot enega glavnih ciljev navaja ravno spodbujanje znanstvenih inovacij. Pri tem naj bi veliko vlogo odigrala Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Novinar
