Lara je diplomirala, nato pa še magistrirala na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Spregovorila je o boljših in slabših plateh študija, o pričakovanjih, praksah, obštudijskih dejavnostih in še čem.
Kaj študiraš in zakaj si se odločila za ta študij?
Študirala sem psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Proti koncu osnovne šole me je začelo zanimati, zakaj se ljudje obnašajo, kot se. Ko smo v 2. letniku gimnazije imeli psihologijo, se mi je zdelo, da na to odgovarja ravno psihologija. (Zdaj sicer nisem prepričana, da lahko psihologija ponudi vse odgovore, a takrat se mi je zdelo tako). Potem sem nekako vedela, da bom šla to študirat, in se nisem nikoli več resno vprašala o svoji izbiri študija. V četrtem letniku sem sicer pogledala še nekaj programov, da si ne bi očitala, da jih nisem, a sem po prebiranju predmetnika psihologije vedela, da bo to moja prva izbira.
Naštej dve dobri in dve slabi lastnosti študija na tem faksu.
Na prvo mesto bi postavila ljudi – spoznala sem veliko dobrih prijateljev in kolegov, za katere verjamem, da bodo svoje delo dobro opravljali. A razred ni neposredno odvisen od študijskega programa, zato navajam naslednji dve dobri stvari. Nedvomno smo se veliko naučili, čeprav večino tega spoznaš enkrat, ko študij zaključiš. Drugo, kar bi izpostavila, je »delovna kondicija«. Naučiš se delati, poiskati informacije, jih povezati in pripraviti kakovostne izdelke v kratkem času.
Sama količina (sprotnega) dela je pa tudi prva slaba stvar, če jo lahko tako imenujem. Sprotnega dela je veliko in kar nekaj dela ti vzame veliko časa, poleg tega pa nisi prepričan, kako ti bo to prišlo prav, kje ti bo pridobljeno znanje koristilo. To postaja bolj jasno v višjih letnikih, a včasih se še vedno zgodi, da kaj »obvisi« brez posebnega namena. Drugo, kar sem pogrešala, je povezovanje med posameznimi predmeti in večja praktičnost magistrskega študija. Verjetno k temu prispevajo tudi drugi dejavniki, ki jih ne poznam, a sem to vseeno pogrešala.
Koliko časa ti vzame učenje za izpite?
Kolikor ga imaš na voljo. ? Pravzaprav veliko, čeprav so med predmeti razlike. Če ti predmet leži, si si z (dobrih) predavanj kar nekaj zapomnil in se ne bi rad od jutra do večera samo učil, bi rekla, da je en teden (pet dni) kar dobra ocena. V teoriji, v praksi je bilo precejkrat drugače. Roki različnih izpitov so si včasih res blizu in imaš za pripravo na izpit le nekaj dni, če se, seveda, odločiš za ta rok.
Sama sem se skušala učiti sproti, a je bilo to zaradi sprotnega dela in drugih obveznosti kar težko. Tako sem skušala čim več odnesti od predavanj in k učenju pristopala z mislijo, da bom to znanje potrebovala pri delu, in morda bo kdo od tega odvisen. Iz letnika v letnik je učenje lažje, več vsebin ti je znanih in vse lažje jih povezuješ nad sabo in nadgrajuješ. Poleg tega lažje oceniš, koliko časa ti bo kaj vzelo in za koliko izpitov se lahko primerno pripraviš. Vsekakor so bili izpiti, na katere sem se pripravila precej hitro, in vsebine, ki sem si jih težko zapomnila. V teh primerih sem upala na najboljše.
Ali bi ta študij priporočila drugim?
Mene je presenetilo, da je psihologija precej drugačna od tega, kar izveš iz pop-kulture in srednje šole. Tako, da priporočam, da bi kdo, ki o tem razmišlja, šel na kakšno predavanje na fakulteti ali stopil v stik s kakšnim študentom, preden se odloči za študij. Tako bo predstava o študiju bolj realna in mogoče odločitev lažja ali bolj ustrezna. Študij vsekakor priporočam tistim, ki jih področje zanima in se vidijo delati v tem poklicu (kar pa ni samo biti terapevt, pravzaprav je vse kaj drugega prej).
Kaj pri študiju pogrešaš?
Kot sem rekla, povezovanje med predmeti, da bi bil magistrski študij bolj praktičen, kolikor je to mogoče. Ne samo v smislu opravljanja prakse. Včasih sem pogrešala tudi to, da bi se nam predstavilo možnosti za sodelovanje pri različnih projektih in da bi od profesorjev odnesli več. Morda je bila naša generacija specifična in z izjemo posameznikov nismo veliko hodili na govorilne ure ali samoiniciativno spraševali profesorje za pomoč, dodatno literaturo ali za projekte, kamor bi nas lahko vključili. Vem, da je samoiniciativnost cenjena in spodbujana, a jo je v prvem letniku morda težko pričakovati. Morda bi bili lahko k temu bolj odprto pozvani, povabljeni, morda celo usmerjani. V kasnejših letnikih težko spremeniš ustaljene navade, tako smo bili v splošnem precej samostojni v iskanju informacij, vključevanju v projekte in s profesorji nismo veliko sodelovali.
Ali imaš ob študiju čas za službo?
To je odvisno od tega, kako si stvari urediš in koliko si pripravljen delati in kaj dati na stran v zameno za to. Večina v letniku, če ne vsi, smo kje delali prostovoljno, da bi si pridobili izkušnje, izkusili teorijo v praksi in navezali stike z ljudmi v stroki. Nekateri sošolci so kasneje te oblike dela spremenili v plačano delo, nekateri smo prostovoljstvu dodali plačane oblike dela. Pri tem bi izpostavila, da se to da, ni pa idealno. Je precej naporno, dnevi postanejo dolgi in včasih prideš v dom ali stanovanje samo prespati. Pomembno je, da postaviš svoje prioritete, veš, kaj in koliko česa ti ustreza, kaj te sprosti in kaj napolni z energijo.
Sama sem redno študentsko delala samo med vikendi v prvem letniku, a mi je potem to postalo preveč, in sem se kasneje odločala samo za priložnostna dela in seveda prostovoljne dejavnosti ter redno obiskovala predavanja. Drugi so, denimo, na račun dela predavanja obiskovali manj redno. Odvisno od posameznika in prioritet. Vredno je poskusiti, videti, odločiti se in potem sprejeti odgovornost za svojo odločitev.
Kako si zadovoljna z utripom tvojega študijskega mesta?
Zelo. V Ljubljani se odvija veliko raznolikih dogodkov, tako po obliki (žuri, zabave, prireditve, seminarji, tečaji) kot tudi po vsebini. Nekaj časa je potrebnega, da odkriješ kraje dogodkov in ljudi, ki so vanje vključeni. A mislim, da vsak najde kaj zase. Seveda je v toplih delih študijskega leta, na jesen in pomlad, dogodkov več.
Ali morda veš, kaj so glavne razlike med študijem psihologije v Mariboru, Ljubljani in Kopru?
Ne, pravzaprav bi govorila na pamet, saj sama nisem iskala razlik. Glede na to, kako sem se pogovarjala z drugimi, ki so študirali na enem od omenjenih dve študijev, imajo v Mariboru prakso tudi na prvi stopnji in nekaj razlik je v predmetniku. O količini dela in kakovosti študija ne morem nič reči, ker tja nisem hodila.
Enako velja za Koper. Ko sem bila na informativnem dnevu in ko sem se pogovarjala z nekom, ki je študiral biopsihologijo, ko sem se vpisovala na fakulteto, se mi je zdelo, da ima ta študij več naravoslovnih vsebin (npr. matematike, obdelave podatkov, biologije). Je pa to bilo dolgo nazaj in program se je do zdaj nekajkrat spremenil, zato tudi tu težko povem kaj več. Priporočam, da pred vpisom, kdor razmišlja o tem, pogleda predmetnik, se udeleži informativnih dni in če le uspe, govori s katerim od študentov smeri, ki ga zanima.
Pravo ime in podatke o študentih, s katerimi smo opravili intervjuje, zaradi varovanja osebnih podatkov hranimo v uredništvu.
Novinar
