»Varni prostori« so postali norme vseh fakultet po svetu. Za tiste, ki s to terminologijo niste seznanjeni, »varen prostor« je katerikoli kraj, kjer se lahko ljudje počutijo varni pred diskriminacijo ali besedami, ki bi jih lahko prizadele ali prestrašile. To so na primer pogovori o splavu, rasizmu, spolnosti in spolih ali katere koli druge politično–socialne tematike.
Profesorji se bojijo povedati svoje mnenje, saj jih je strah za svoje službe, je potožil nek profesor. Strah jih je študentskih organizaciji, ki znajo zaradi omembe občutljivih tem profesorja spraviti ob službo.
Tako profesorji vse težje ob svojih predavanjih omenjajo teme, ki bi jih lahko s študenti predebatirali in jih obravnavali, še posebej če so to teme, s katerimi profesor sam nikoli ni imel opraviti v osebnem življenju. To pa resno ovira pravico in dolžnost svobodnega govora, ki ga fakulteta mora prakticirati.
Mnogi družboslovni pa tudi naravoslovni profesorji naokoli sveta tarnajo o tem, da zaradi tega strahu ne morejo obravnavati določenih tem, ki pa so nujne pri njihovi vedi. Tako je znanje omejeno na to, kar so študentje pripravljeni slišati.
Razumljivo pa je tudi zakaj so študentske organizacije na barikadah zaradi takih izjav. Mnoge študente določene teme prizadenejo ali pa jih spravijo v zadrego in s to obravnavajo kot obliko sovražnega govora, ki pa ni dobrodošel na fakultetah.
Ali se to tudi pojavlja na naših fakultetah?
Kaj pa ti meniš? Ali naj imajo profesorji pravico povedati, kar morajo, za to da delijo znanje?
Ali imajo študentske organizacije pravico zahtevati odstopitev ali odpustitev profesorja zaradi tega, ker je odprl občutljivo temo med predavanjem?
V komentarjih nam povej kaj si misliš in če si kaj podobnega že doživel–a.
Novinar
