Za bruce je začetek študijskega leta še posebej vznemirljiv in pogosto tudi precej stresen. Bombardiran si s kopico informacij, zaradi katerih imaš na koncu kvečjemu več vprašanj in neznank. A ne skrbi, stvari še prekmalu postanejo obvladljive in predvidljive. Spodaj si preberi, kaj moraš vedeti preden prestopiš prag predavalnice ali laboratorija, da bo začetek študija čim bolj prijeten in uspešen.
5 nasvetov za začetek študija kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL
Ne kupuj knjig kar po spisku
V nasprotju z nekaterimi drugimi fakultetami na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) ne boš bankrotiral pri nakupu literature in knjig – vsaj ne bi smel. Čeprav bo vsak profesor na eni izmed prvih petih prosojnic navedel seznam priporočene literature, to še zdaleč ne pomeni, da je čas za nakup vseh teh knjig. Večine med njimi v resnici sploh ne boš potreboval. Številni profesorji študentom delijo prosojnice predavanj, ki naj ti bodo skupaj z lastnimi zapiski glavno študijsko gradivo. Priporočljiv je nakup nekaterih skript za vaje (te lahko kupiš kar na fakulteti in običajno ne stanejo več kot 10 evrov), sicer pa vse knjige (in nekatere skripte) najdeš v knjižnici FKKT.
Ne odlašaj z včlanitvijo v knjižnico
Knjižnica FKKT je med študijem resnično nepogrešljiva – zato nikakor ne odlašaj z včlanitvijo. Nekateri študenti se knjižnice sprva nekoliko izogibajo, a prej ali slej postane njena uporaba neizogibna. Poleg tega, da tu najdeš knjige, učbenike in navodila za vaje (ki si jih običajno lahko izposodiš, nato pa podaljšuješ in jih imaš na razpolago tudi več mesecev – ob predpostavki, da knjige ni rezerviral drug študent), je knjižnica miren prostor, kjer lahko produktivno preživiš proste ure. Na voljo so tudi računalniki in stekleni kubiksi za učenje. Še pomemben nasvet: pri nekaterih predmetih (fizika v prvem letniku) je na izpitu dovoljena uporaba matematičnega priročnika. Čeprav je nekaj izvodov v knjižnici, ne računaj na to, da si boš priročnik izposodil pol ure pred začetkom izpita. Podoben načrt ima najbrž še vsaj 15 študentov tvojega letnika in priročnikov bo tik pred izpitom zmanjkalo, zato si ga zagotovi pravočasno.
Izkoristi kolokvije
V prvem letniku lahko veliko predmetov narediš preko sprotnih preverjanj znanja – kolokvijev. Če jih uspešno opraviš, prejmeš oceno in ti ni treba na izpit (pri določenih predmetih bo na koncu tvoje znanje profesor preveril še na ustnem izpitu). Izkoristi to priložnost, sproti se uči in se udeležuj kolokvijev. Četudi pri katerem predmetu na kolokvijih ne boš preveč uspešen, se to ne šteje kot neuspešno opravljanje izpita (ne izgubiš ene prijave na izpit). Tako boš vsaj prejel povratno informacijo o svojem znanju in se seznanil s tipom nalog, ki te kasneje lahko čakajo tudi na izpitu. Najbolje pa je seveda, da se dovolj pripraviš že na kolokvije in boš imel toliko mirnejše izpitno obdobje.
Stari izpiti so zlata vredni
Verjetno že veš, da je pasivno učenje (branje zapiskov in prosojnic) najmanj učinkovito. Ko imaš osnovno znanje (ki ga dobiš na predavanjih in po potrebi utrdiš s sprotnim učenjem), je zato najbolj smiselno reševanje nalog. Pri določenih predmetih boš te našel težav (fizika, matematika, praktikum iz splošne in anorganske kemije, analizna kemija). Kjer ni tako, je najbolj smiselno začeti s ponovnim reševanjem nalog, na katere ste naleteli na predavanjih, seminarjih in vajah. Pred izpitom pa si obvezno poglej naloge iz starih izpitov in kolokvijev (ter jih seveda skušaj rešiti sam). Te so zelo podobne nalogam, s katerimi se boš spopadel tudi sam, v določenih primerih pa se celo ponavljajo iz leta v leto. Še enkrat: nikoli na izpit, brez da bi se pozanimal o starih izpitih in kolokvijih!
Matematika in fizika sta osnovi
V prvem letniku so predmeti še precej splošni. Med zahtevnejša predmeta se zagotovo uvrščata matematika in fizika (gre za celoletna predmeta). Predvsem, če ne prihajaš s splošne gimnazije ali pa sta ti tam ta predmeta predstavljala izziv, ju nikakor ne podcenjuj. Večinoma gre sicer bolj za nadgrajevanje srednješolskega znanja, a so že osnovne naloge težje. Zahteva se odlično znanje integriranja in odvajanja – seveda kot predznanje, s katerim slediš predavanjem in seminarjem. Če ste se tega (ali pa kotnih funkcij, vektorjev in drugih zahtevanih srednješolskih znanj) na srednji šoli le bežno dotaknili, si vsekakor izposodi kak srednješolski učbenik in poskrbi, da imaš znanje v malem prstu. S tem nikakor ne odlašaj, saj boste pri fiziki že na prvih seminarjih reševali naloge, ki vsebujejo integrale. Če te fizika skrbi, imaš le še en razlog več za sprotno delo in udeleževanje kolokvijev – večini se namreč zdi pisni del izpita pri fiziki precej lažje opraviti s kolokviji.
Novinar
