Te zanima, koliko študentov je bilo lani pri nas vpisanih v visokošolske programe? Kakšno je razmerje med moškimi in ženskami ali pa rednimi in izrednimi študenti? Katera občina ima na tisoč prebivalcev največ in katera najmanj študentov? Vse to in še več je ob mednarodnem dnevu študentov objavil Statistični urad Republike Slovenije.
Prevladuje ženski spol
V študijskem letu 2019/2020 je bilo v Sloveniji v vse študijske programe skupaj vpisanih 76.728 oseb. Od tega približno 32.800 ali 43 odstotkov moških in 44.000 ali 57 odstotkov žensk.
Razmerje je še nekoliko bolj v prid nežnejšemu spolu, ko gre za tiste, ki so v preteklem študijskem letu uspešno zaključili z izobraževanjem. Med 16.100 diplomanti in diplomantkami je bilo kar 60 odstotkov žensk.
Povprečna starost vseh, ki so zaključili s svojim trenutnim programom, je bila dobrih 27 let. Pričakovano najnižja je bila pri diplomantih visokošolskega univerzitetnega izobraževanja (24,1 leta), najvišja pa seveda pri diplomantih doktorskega izobraževanja, in sicer v povprečju 37,4 leta.
Približno tri četrtine rednih študentov
Med vsemi, ki so bili lani vključeni v visokošolske programe, je bilo 77 odstotkov vpisanih redno, 23 odstotkov pa izredno. Največ jih je bilo vpisanih v visokošolske univerzitetne (29 %) in visokošolske strokovne (26 %) programe. Najmanj pa v enovito magistrsko (6 %) in doktorsko (4 %) izobraževanje. Zanimivo je tudi, da je bilo na doktorskih programih kar 80 odstotkov izrednih študentov.
Najbolj izobražena občina Naklo, najmanj Hodoš
V Sloveniji je bilo v tem času na tisoč prebivalcev nekaj manj kot 37 študentov. V povprečju jih je imela največ občina Naklo, in sicer skoraj 51, sledilo je Mozirje (47,7), Vodice (47,1) in Dobrova – Polhov Gradec (47,1). Na dnu razpredelnice najbolj študentskih občin pa je Hodoš z le 2,8 študenta na tisoč prebivalcev.
Statistični urad je še zapisal, da je bilo v celotni Sloveniji na tisoč prebivalcev 7,7 diplomantov. Po tem kazalniku so na zmagovalnem odru občine Rečica ob Savinji (14,2), Šempeter – Vrtojba (13,2) in Veržej (12,8). Na drugi strani pa Odranci (3,1), Apače ter Osilnica (2,8), medtem ko v že omenjenem Hodošu lani ni bilo nobenega diplomanta.
Simbol boja za demokracijo, človekove pravice in boljšo prihodnost
Mednarodni dan študentov je sicer že leta 1941 razglasil Mednarodni študentski svet v Londonu, kot spomin na nacistično okupacijo praške univerze (17. 11. 1939) in več kot 1200 študentov, deportiranih v koncentracijska taborišča v prvem letu druge svetovne vojne. Dan študentov je danes simbol vseh študentov in njihovih prizadevanj za spoštovanje človekovih pravic, demokratično družbo in njihovega boja proti diskriminaciji ter njihovih prizadevanj za boljšo prihodnost mladih.
Junior novinar
