Slovenski študentje se vedno pogosteje odločajo za študij v tujini. Tu pa se na začetku postavlja mnogo vprašanj, eno izmed prvih je tudi, za koliko časa? Se boste odpravili v tujino za en semester, eno leto ali boste v tujini opravili celotni študij?
Če se odločate za študij v tujini za krajši čas, tj. en semester ali eno leto, se boste obrnili na programe študijskih izmenjav. Verjetno je najbolj poznana Erasmus izmenjava, preko katere študenti na fakulteti v eni izmed evropskih držav opravljajo del svojih študijskih obveznosti. V tujino se lahko odpravijo za obdobje 3 do 12 mesecev, preko programa Erasmus pa lahko v tujini opravljate tudi prakso. Študijske izmenjave lahko opravljate tudi preko programa Erasmus Mundus, v katerega so združene evropske države in države ostalega sveta. V Evropi pa imamo še eno obliko študijskih izmenjav, in sicer CEEPUS, kamor spadajo države srednje Evrope.
Lahko pa se odločite in opravite v tujini celotni študij. Večina študentov se za študij na tujih univerzah odloči takoj po srednji šoli, je pa tudi možno, da se šolate v tujini samo na podiplomskem študiju. Izbira študijskih programov v tujini je velika, zato ima veliko študentov pri izbiri probleme, saj med vsemi informacijami in pohvalami ne znajo izbrati, katera je za njih najbolj primerna.
Na začetku si je najboljše postaviti nekaj osnovnih vprašanj, npr. zakaj želite študirati v tujini, kaj želite po končanem študiju delati, v kateri državi se želite zaposliti ipd. Ko se odločate, katero fakulteto boste izbrali, morate presejati več možnosti. Da bi izbrali pravi program zase, je dobro dobiti čim več informacij o njem, to pa najlažje dobite tako, da obiščete določeno fakulteto, se pogovorite s kakšnim sedanjim študentom in dobite mnenje iz prve roke, vedno pa vam ostane tudi informacijsko središče šole, sprejemna pisarna oz. referat, kjer vam posredujejo vse informacije, ki jih potrebujete.
V splošnem za vpis na tujo univerzo potrebujete potrdilo o opravljeni diplomi, priporočila profesorjev, motivacijsko pismo, potrdilo o znanju tujega jezika, potrdilo o plačani vpisnini; lahko pa fakultete dodajo tudi druge posebne zahteve. Vsi dokumenti morajo biti prevedeni v jezik države, kamor se vpisujete in overjeni pri sodno overjenem prevajalcu. Prav tako je lahko del selekcijskega postopka tudi intervju, ki lahko pomeni enega izmed odločilnih delov sprejema.
Študij v tujini za sabo povleče tudi finančne izdatke, zato pred odhodom naredite seznam izdatkov in se pozanimajte o viru dohodka v času študija. Javni sklad v okviru programov Ad futura razpisuje različne oblike štipendiranja in sofinanciranja mednarodne mobilnosti študentov ter študija v tujini v obliki javnih razpisov. Poleg finančnih virov iz programov Ad futura je za izobraževanje v tujini možno pridobiti tudi kadrovske, Zoisove in državne štipendije, pa tudi štipendije različnih državnih organov, iz gospodarstva ter javnih in zasebnih virov. Pogoje in roke prijav za posamezne štipendije določi tisti, ki štipendije razpisuje, enako velja tudi za pravice in obveznosti štipendista v okviru posameznega štipendijskega programa.
Sanda Gajsar
