Študij na fakulteti bo za večino, glede na učenje v srednji šoli, pomenil precejšnjo spremembo. Vendar to še ne pomeni, da tudi na fakulteti ni moč doseči želenih rezultatov, le način priprave bo morda potrebno spremeniti.
Način študija je po različnih fakultetah zaradi različne študijske materije seveda precej različen, zato lahko posplošeno predstavimo le nekaj osnovnih namigov.
Najmanj učinkovita tehnika je zgolj branje študijske snovi. Branje je sicer nujen del študija, vendar si zgolj z branjem, glede na rezultate raziskav, študirajoči zapomni le 10 % snovi. Za boljši izkupiček je potrebno branje nadgraditi z drugimi tehnikami.
Nadaljnja stopnja je lahko podčrtavanje in označevanje pomembnih delov besedila, po možnosti z različnimi barvami. Ob uporabi različnih barv je smiselno z isto barvo označiti pomensko sorodne sklope – tako je moč enostavno določiti, kam posamezen sklop spada. Tu je na mestu nasvet, da ne gre „pobarvati“ celotnega teksta že pri prvem branju, saj takrat še ni moč določiti, kaj je zares pomembno.
Miselni vzorci
Med najbolj učinkovitimi tehnikami velja izpostaviti tehniko miselnih vzorcev. Tehnika temelji na logičnih povezavah med posameznimi sklopi snovi, zato je uporabna tako za predmete, ki zahtevajo več memoriranja (študija dejstev in ne zgolj „razumevanja“) kot tudi za predmete, kjer je v ospredju logično razumevanje, pri teh se lahko z miselnimi vzorci ponazori povezave med deli snovi, potem pa celotno snov pili preko vaj.
Ponavljaj!
Na tem mestu je primeren latinski rek, ki modro pravi: „Repetitio est mater studiorum“, v prevodu pa pomeni „Ponavljanje je mati študija“. Pomen reka je seveda zlasti v tem, da je snov mogoče naštudirati zlasti s ponavljanjem.
Koliko študirati?
O potrebni količini študija se je najbolje pozanimati pri starejših kolegih, posebno pri tutorjih. (Vsaj) na začetku si je vendarle smiselno za pripravo na izpit vzeti nekaj več časa. Tudi če na koncu čas ostaja (kar pa se, verjemite izkušenim študentskim mačkom, skoraj nikoli ne zgodi), ga je še vedno moč izkoristi za utrjevanje.
Zelo koristen je tudi pregled starih izpitnih vprašanj. Če jih študent ne zna rešiti, se lahko oglasi na govorilnih urah pri profesorju, seveda ne kar s seznamom vprašanj, ki kroži med študenti, ampak le s posamičnimi vprašanji.
Srečno pri študiju!
Blaž Božnar
