V letu 2014 se nam obeta reforma študentskega dela, ki naj bi dijakom in študentom prinesla več socialne, pravne in ekonomske varnosti, delodajalci pa ne bodo plačevali višjih stroškov študentskega dela, kot zagotavljajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Študentje naj bi bili za delodajalca še vedno cenovno ugodna delovna sila.
Spremembe oziroma novosti na področju študentskega dela
Študentski servisi bodo ostali. Posredovanje študentskih del bo še vedno potekalo na podlagi napotnice, pretežno v elektronski obliki in preko študentskih servisov. Ti pa bodo morali študentom zagotavljati večjo pravno, socialno in ekonomsko varnost ter prevzeti tudi določene administrativne naloge delodajalcev itd. Napotnica naj bi zagotavljala večjo pravno in ekonomsko varnost dijakov in študentov, poslana napotnica na naslov delodajalca, bo lahko osnova za izterjavo izplačila.
Določena bo minimalna urna postavka. Določena bo minimalna urna postavka, ki še zagotavljala dostojno plačilo. Uvedene bodo določene tehnične in postopkovne rešitve, kot na primer prilagoditev vsebine napotnice ali sistem povratne napotnice. Spremenil se bo tudi način štetja dohodka študentskega dela pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Prispevki za pokojnino in invalidsko zavarovanje. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo plačevali študentje in dijaki, vendar pa bodo na podlagi tega imeli tudi pravice iz pokojninskega zavarovanja.
Centralna evidenca študentskega dela. Predvidena je tudi centralna evidenca študentskega dela, ki naj bi preprečila enega izmed ključnih problem študentskega dela, to je podaljševanje izobraževanja in posredno fiktivne vpise, prikrito brezposelnost ali nevključevanje v aktivno politiko zaposlovanja.
Določitev skupnega stroška študentskega dela pri delodajalcih. Za delodajalce bo določen višji skupni strošek študentskega dela, okvirno bo znašal 43 %.
Vsako delo šteje. Študentje in dijaki bodo vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za poklicne bolezni in poškodbe pri delu. Priznana jim bo ustrezna pokojninska doba, zaslužki se bodo šteli v pokojninsko dobo.
Beleženje delovnih izkušenj. Z novo ureditvijo se bo povečal pomen občasnega in začasnega dela dijakov in študentov kot načina pridobivanja delovnih izkušenj. Vzpostavil se bo tudi enotni sistem beleženja in priznavanja delovnih izkušenj, pridobljenih preko študentskega dela. Na ta način bodo lahko mladi ob iskanju prve zaposlitve izkazovali znanja in izkušnje, ki so jih z delom pridobili, kljub temu da dotlej še niso opravljali dela preko rednega delovnega razmerja.
Strožji nadzor in sankcije. Nadzor nad študentskim delom bosta izvajala inšpektorat za delo in davčna uprava, vzpostavljena bo centralna evidenca, posredno pa bo izvajala nadzor tudi carinska uprava z aktivnostmi na področju zaposlovanja na črno.
Še vedno je študentsko delo njihov najpomembnejši vir dohodkov
Po raziskavah je občasno in začasno delo dijakov in študentov njihov najpomembnejši vir dohodkov. S subvencijami in štipendijami je glede na proračunske postavke v letu 2012 država dijakom in študentom zagotovila okoli 168 milijonov EUR, kar je 100 milijonov EUR manj, kot so dijaki in študenti v istem letu zaslužili s študentskim delom.
Matej Glažar
