Že pregovorno so študentje vedno brez denarja.
Ker pa je na drugi strani izdatkov za najrazličnejše bolj ali manj nujno potrebne stvari precej, večina študentov ob študiju poprime še za študentsko delo. Zaslužek ni edini razlog za to. Študent si lahko namreč prav prek študentskega dela nabere precej praktičnih izkušenj, ki mu kaj lahko pridejo prav tudi, ko piše prošnjo za službo.
Študentsko delo, kot ga poznamo danes, je občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja prek posrednika – študentskega servisa, in sicer na podlagi študentske napotnice. Višina zaslužka pri tem ni omejena! Vendar pa ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je treba v primeru višjih zasluženih zneskov del le-teh plačati kot dohodnino.
Ponudbe za različne vrste del lahko dobite prek študentskega servisa, vendar pa je moč (ponavadi celo boljše) delo najti s pomočjo brskanja po spletu, spremljanjem oglasnih desk na fakultetah, branjem malih oglasov … Najbolj inovativni in odločni pa se kar sami ponudijo za pomoč delodajalcu na svojem sanjskem delovnem mestu.
Temeljni pogoj za opravljanje študentskega dela je status študenta
Dodaten pogoj pa je, da študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu. Osebe brez statusa (t. i. pavzerji), osebe, ki izgubijo status med letom (npr. pri diplomiranju), ne morejo opravljati dela prek študentskega servisa.
Izredni študentje so, kot že rečeno, pri študentskem delu izenačeni z rednimi študenti, to pa ne velja za pavzerje, ki pa se lahko redno zaposlijo, delajo kot samostojni podjetniki, lahko pa tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe.
Študentska napotnica
Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico (ki velja največ eno leto od izdaje) in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa (lahko s prekinitvami) – novo napotnico pa je treba izdati ob vpisu v višji letnik ali ponovnem vpisu. Druga vrsta pa je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je treba pred začetkom dela posredovati delodajalcu – to stori študent sam ali pa to zanj opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj.
V primeru neplačila dela se velja obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun, v skrajnem primeru pa ga lahko celo vloži tožbo pred sodiščem. Študent pa lahko vloži tožbo na Delovno in socialno sodišče tudi sam.
Koliko pa lahko študent zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?
– Če ga kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, ta vsota za leto 2010 znaša 3.100,17 € (posebna osebna davčna olajšava).
– Če pa ga ne prijavijo, je ta vsota lahko enkrat višja (6.200,34 €). Poleg tega se še poviša, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 8.694,22 € (se poviša za 2.094,99 €) oziroma so ti med 8.694,22 € do 10.055,96 € (se poviša za 1.047,50 €).
Če študent vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16 % dohodninski lestvici.
Poleg tega je treba biti še pozoren, da znesek na napotnico ne preseže 400 € – v nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (ki se sicer konec leta vrne, če študent ne preseže letnega limita).
Vendar pa bomo na skoraj vse zgoraj napisano po vsej verjetnosti lahko kmalu pozabili
Na področju študentskega dela bo namreč zelo verjetno prišlo do bistvenih sprememb – v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se pripravlja Zakon o malem delu, ki bo korenito spremenil trenutno ureditev.
Študentje in dijaki bodo tako po dostopnem predlogu zakona glede možnosti priložnostnega dela izenačeni z upokojenci. Tako ‘malo’ delo bo časovno omejeno na največ 728 ur na leto (do sedaj ni bilo!), kar tedensko pomeni 14 ur (vendar pa bo v skladu s predlogom za študente fiksna le letna kvota, kar pomeni, da bomo lahko delali npr. dobre 4 mesece za polni delovni čas, ostali del leta pa ne – seštevek ur na letnem nivoju ne bo smel preseči 728 ur).
Mesečni zaslužek ne bo smel preseči zneska minimalne plače, tj. 562 €, letno pa ne 6.000 €, minimalna urna postavka bo 4 € bruto (3,38 € neto). Še naprej naj bi se ohranil sistem dela preko napotnic – večino postopkov se bo dalo urediti elektronsko.
Zakon o malem delu
Že v samem začetku je naletel na zelo ostre odzive študentskih organizacij, saj jim ta odvzema glavni vir financiranja. Do sedaj je delodajalec moral študentskemu servisu nakazati 16,8 % več od tistega, kar je študent kot zaslužek prejel. Ta presežek se je nato delil med Študentsko organizacijo Slovenije (ki ga je delila naprej med ostale študentske organizacije), študentske servise, nekaj je šlo za štipendije in gradnjo študentskih domov, preostanek pa je bil davek.
Po dostopnem predlogu naj bi se povečala sredstva za štipendije in gradnjo študentskih domov, del sredstev pa bi se namenil za izvajanje projektov (študentskih in upokojenskih), za katere bi lahko študentska društva (skupaj z upokojenskimi, vendar v okviru sredstev, ki so jih ‘pridelali’ sami) kandidirala na javnih razpisih.
Bistvene spremembe na bolje naj bi po besedah ministrstva bile, da bi ministrstvo zagotovilo večjo količino štipendij in omogočilo, da se bo tako priložnostno delo tudi formalno priznalo kot delovne izkušnje in štelo v delovno dobo. Študentje se bomo namreč po tem zakonu obvezno vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi v zdravstveno zavarovanje (za določene rizike smo sicer v zdravstveno zavarovanje vključeni že sedaj, in sicer za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni in smrti zaradi teh dveh primerov).
Vendar pa – ne glede na spremembe – kot do sedaj bodo tudi naprej pridni in delovni študentje še vedno zakon!
Blaž Božnar
Poletno delo v tujini
Med počitnicami študentje radi potujemo, nekateri pa dodatni prosti čas izkoristijo za počitniško delo. Ker poletni dnevi minevajo zelo hitro, je včasih precej težko uskladiti delo in oddih, vendar obstaja preprosta in zabavna rešitev.
Zakaj se ne bi odpravil na delovne počitnice? Tudi pri nas so na voljo organizirani programi dela v tujini, med katerimi je najbolj popularna destinacija Amerika, kjer študentje lahko preživijo kar 4 delovne mesece. Tako pridobiš prvovrstni vpogled v ameriško življenje in se nato s prisluženimi dolarji odpraviš še na potovanje. Tako združiš delo in zabavo ter ob tem pridobiš še nekaj izkušenj. Prijave za leto 2011 potekajo že od jeseni. Več informacij :: www.staljubljana.com!
