Študentje, ki se odločijo, da bodo prebivali v kraju študija, imajo več različnih možnosti, kako urediti vprašanje svoje namestitve.
Najboljša možnost je seveda imeti lastno stanovanje v bližini fakultete ali pa sorodnike, znance, pri katerih bi lahko živeli. Ker večina te možnosti žal nima, lahko izbira med najemom stanovanja oziroma sobe na prostem trgu (tukaj do subvencije s strani ministrstva študent ni upravičen; pogosto se za to možnost odločijo tisti, ki do subvencije tako ali tako ne bi bili upravičeni), kar je po navadi dražja izbira.
Nekako najbolj študentska je možnost, da (bodoči) študent vloži vlogo za sprejem v študentski dom ali za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Slednje pride v poštev, ker je število postelj v študentskih domovih omejeno, postopek sprejema pa je enak kot pri sprejemu v študentski dom.
Vloga za sprejem
Za prvi sprejem v študentski dom je potrebno vložiti vlogo za sprejem. Vlogo se vloži z obrazcem št. 1 (DZS 1,70) – moč ga je kupiti v papirnici ali dobiti, npr. na spletni strani Študentskih domov v Ljubljani: http://www.stud-dom-lj.si. Vlogo je potrebno poslati priporočeno po pošti ali jo osebno oddati pristojni pisarni za študentske domove v visokošolskem središču, v katerem nameravamo zaprositi za sprejem v študentski dom.
Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih, na podlagi katerega vložite vlogo za sprejem, je običajno objavljen v mesecu juniju. Spremljajte obvestila na spletnih straneh študentskih domov ali ministrstva (MIZKS)!
Kdor izpolnjuje pogoje za sprejem v dom, se uvrsti na t. i. prednostni seznam. Pisarna študentskih domov namreč na podlagi podatkov iz vloge dodeli določeno število točk. Podatki, ki se upoštevajo, so dohodki družine (za študijsko leto 2012/13 je cenzus znašal 2.286 EUR bruto mesečnega prihodka na družinskega člana), oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija in dosežen uspeh v srednji šoli (upoštevata se 4. letnik in točke pri maturi), možno pa je pridobiti dodatne točke na podlagi izjemnih uspehov in težkih socialnih ali zdravstvenih razmer.
Kaj vse se točkuje, določa Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov. Več točk kot posameznik zbere, prej je na vrsti za sprejem v študentski dom.
Stroški
Stroški bivanja v domu se v študentskih domovih v Ljubljani gibljejo med 50 in 120 EUR, v študentskih domovih Univerze na Primorskem pa med 65 in 110 EUR. Pri zasebniku s subvencijo so se cene za študenta lani gibale okrog 150 EUR.
Za primerjavo, na prostem trgu se pri zasebnikih cene najema gibljejo od 120 do 180 za dvoposteljno in od 200 do 270 EUR za enoposteljno sobo.
Kakšno je življenje v študentskem domu?
Številni študentski domovi nudijo več kot samo možnost bivanja. V njih se nahajajo menze za prehrano, študijski, družabni in rekreacijski prostori, v največjem sklopu študentskih domov v Rožni dolini v Ljubljani pa je pravo študentsko naselje, kjer je poleg naštetega tudi športni center, zdravstveni dom za študente, trgovine in še kaj.
Če se študent odloči za bivanje v študentskem domu, obstaja možnost, da svojega bodočega cimra (sprva) ne bo poznal (če seveda ne izbere enoposteljne sobe, ki so redke). To je lahko izvrstna priložnost za sklepanje novih poznanstev, na drugi strani pa tudi za privzgajanje vrlin strpnosti in potrpljenja, ki sta v življenju zelo pomembni. Hkrati je študentski dom priložnost za odlične zabave – to je dejansko stvar, po kateri študentski domovi najbolj slovijo. Ne brez razloga.
Blaž Božnar
