Subvencionirana študentska prehrana je pogovoru kraljevala v sredo, 12. aprila, zvečer, v Centru Evropa. Kljub temu, da se tla številnim študentskim pravicam nekoliko tresejo, je razprava tokrat reforme le oplazila in se raje posvetila vprašanju kakovosti in raznolikosti ponudbe …
Štirinajst let subvencionirane študentske prehrane
Eva Peklaj, moderatorka razprave in ena od petih članov Komisije za prehrano, je za začetek predstavila “kratko zgodovino bonov”. Študentska prehrana je bila, na iniciativo ŠOU v Ljubljani, prvič subvencionirana pred štirinajstimi leti, maja 1992. Sprva so bili boni že vnaprej natisnjeni, tako da jih je lahko zmanjkalo, je povedala Špela Zorman, predsednica Komisije za študentsko prehrano, prihajalo pa je tudi do plačevanja alkohola in tobačnih izdelkov s študentskimi boni. Zdaj tega ni več, tudi študentski status se v lokalih dosledno preverja.
Stalen nadzor nad ponudniki
Seveda je od samih začetkov tudi število ponudnikov zelo naraslo. Tako je recimo v Ljubljani gostinskih lokalov, ki imajo sklenjeno ustrezno (tripartitno) pogodbo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter ŠOU v Ljubljani, že kar 251. Posledično je nemogoče, da bi pet študentskih inšpektorjev vsak mesec izvršilo kontrolo nad vsemi ponudniki. Vsak jih lahko pregleda le okrog 20 mesečno. Od tod potreba, je razložil Tomaž Černe, študentski minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, da se študentje aktivno vključijo v ocenjevanje. Na voljo je nova spletna stran www.student-info.net s posebno obliko foruma študent-študentu in dnevno ponudbo – trenutno okoli stotih – gostinskih lokalov, kjer se lahko jé na bone.
Kršitve zahtevajo sankcije…
Kaj se torej zgodi, če inšpektorji pri gostincu ugotovijo kršitev? Komisija za prehrano zaseda enkrat do dvakrat mesečno, njene sankcije pa so pisni opomin, prepoved prodaje (in v skrajnem primeru celo unovčevanja) bonov za 1 do 6 mesecev ter odstop od pogodbe. A do slednjega še nikoli ni prišlo, je zatrdila Špela Zorman.
Kosilo in študentski obrok – nista sopomenki!
Ob plačilu s študentskim bonom ne sme biti doplačil, vsak študent sme hkrati unovčiti le en bon, za en obrok, ponudnik pa mu mora na prošnjo brezplačno zagotoviti 2 dcl vode ali druge brezalkoholne pijače … Če hočemo prepoznati kršitev, pa moramo vedeti tudi, kaj nam za bon pripada in kaj ne. Kosilo, recimo, se streže med 12. in 15. uro in vsebuje ponudbo vsaj treh različnih glavnih jedi s še dvema hodoma; hodi so juha, solata in sladica oziroma sadje. Štiri ure pred dvanajsto in štiri ure po petnajstih pa govorimo o študentskem obroku – sestavljata ga glavna jed (na voljo morata biti dve različni) in en hod. Ta ne sme manjkati niti pri pici.
Kakovost je na prvem mestu
Jožica Mavčec Zakotnik, dr. med., ki se aktivno ukvarja s preventivo in sodeluje v programu CINDI, je izrazila željo, da bi se v ponudbo vključevali tisti, ki imajo kakovostno, zdravo prehrano, in sicer zaradi varovanja zdravja in boljše kakovosti življenja študentov. Zato je tudi prišlo do uvedbe subvencionirane študentske prehrane, ni šlo prvenstveno za socialni transfer. Kljub temu vsaj za zdaj kakovost v razpisu ni definirana. Je pa Ministrstvo za zdravje pripravljeno priskočiti na pomoč pri vgrajevanju kriterijev kakovosti v tripartitno pogodbo, je zagotovil Rok Poličnik, predstavnik Ministrstva za zdravje.
Prihodnost bonov
V državnem proračunu je za subvencioniranje študentske prehrane predvidenih nekaj čez 3 milijarde SIT (za celo Slovenijo). Trenutna subvencija znaša 543 SIT na obrok, znesek se bo ponovno uskladil 1.junija. Tomaž Černe je dejal, da ne ve, kakšne spremembe na področju bonov se nam obetajo. Odločitev je v rokah politike, dejstvo pa je, da je v pripravi Zakon o subvencioniranju študentske prehrane in da je državna sekretarka Ministrstva za delo v eni od nedavno predvajanih televizijskih oddaj zagotovila, da boni ostajajo. Upajmo, da res.
Martina Srblin
