Klub študentskih družin Slovenije je bil formalno ustanovljen leta 2001, v praksi pa je deloval že sedem let prej. Najpomembnejša naloga klubov je, da študentskim družinam nudijo koristne informacije, da jih obveščajo o aktualnih dogodkih in spremembah. Predvsem pa gre za povezovanje različnih študentskih družin.
Namen delovanja Kluba študentskih družin je opredeljen v 5. členu Statuta Kluba študentskih družin Slovenije. Svoj namen in cilje klub uresničuje z izvajanjem naslednjih nalog za člane kluba:
” skrbi za boljši ekonomski, stanovanjski, pravni in socialni položaj študentskih in dijaških družin,
” organizira praznovanja, družinske izlete, obiske sejmov, razstav, tečajev, tako da svojim članom nudi razne ugodnosti (pri prevozih, vstopninah, cenah artiklov …), če je to mogoče,
” organizira varstvo otrok, ure pravljic, otroške delavnice, ipd.,
” podpira druženja članov na prostovoljni osnovi z namenom izmenjave izkušenj, medsebojnega spoznavanja, razumevanja in ustvarjanja občutka pripadnosti kolektivu in jim pri tem pomaga z nasveti,
” skrbi za uveljavljanje in ohranjanje statusa družine,
” posreduje sredstvom javnega obveščanja, vsem članom in drugim informacije o dejavnosti kluba, prireditvah, …
Podatek, koliko je v Sloveniji študentskih družin ni znan, predvsem zato, ker ‘pojem’ študentska družina ni nikjer opredeljen in, ker se ne vodi nikakršna evidenca o tem, koliko študentov je tudi staršev. Prav to, da ima eden od staršev v družini tudi status študenta, je ‘definicija’ študentske družine, koliko takih družin je v Sloveniji, pa lahko le ugibamo. Po neuradnih informacijah jih je v Ljubljani okoli 150, v Mariboru pa okoli 60. Vendar pa vse družine niso včlanjenje v klube, predvideva pa se, da je študentskih družin vsaj še enkrat toliko kot jih je včlanjenih. Klub študentskih družin Slovenije ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 500 študentskih družin.
Študentske družine se predvsem soočajo s finančnimi težavami. Največ težav imajo z urejanjem denarne socialne pomoči, saj nekateri socialni delavci menijo, da straši študenti niso upravičeni do te pomoči. Soočajo se tudi z bivanjsko problematiko, kje živeti – v študentskem domu ali najemniškem stanovanju. Problemi se pojavljajo tudi pri varstvu otrok; kam dati otroka, ko ima starš obvezne popoldanske vaje ali pa predavanja. Pri teh problemih navadno priskočijo na pomoč (stari) starši, če so le na voljo. Najhuje je, ko starš študent izgubi status, saj takrat izgubi pravico do štipendije, pravico do bivanja v študentskem domu, pravico do dela preko študentskega servisa in seveda pravico do bonov za prehrano. Precej pogosto se v stiski znajdejo tudi mamice študentke, ki potrebujejo pomoč ob odločitvi, ali naj otroka sploh obdržijo ali ne. Žalostno, toda zelo, zelo resnično.
Pomoč študentskim družinam v prvi vrsti pomaga Klub študentskih družin Slovenije, ki po svojih najboljših močeh skuša pomagati predvsem pri informiranju, druženju študentskih družin, izvedbi delavnic, praznovanj, letovanj, varstev … Trenutno je Klub v fazi menjave vodstva in reorganizacije svojega delovanja, zato projektno delo nekoliko stoji. Po svojih najboljših močeh skuša pomagati tudi ŠOU v Ljubljani; posredno s 100% financiranjem delovanja Kluba študentskih družin Slovenije, neposredno pa z izvajanjem svetovanja za družine v okviru Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani, dodeljevanjem denarnih in materialnih pomoči v sklopu Fundacije Študentski tolar, Ustanove ŠOU v Ljubljani, z izvedbo dobrodelnih akcij in podobno. Študentske družine se v primeru velike stiske lahko obrnejo po materialno pomoč na Slovensko Karitas.
Večkrat se govori o pravicah študentskih družin, malo kdo pa ve – da pravic študentskih družin ni. So pravice, ki izhajajo iz statusa študenta (in jih imajo vsi študenti) ter pravice, ki izhajajo iz naslova družine (in jih imajo vse družine). Študentske družine so nekje vmes in morajo krmariti med eno in drugo stranjo. Včasih se zgodi, da zaradi svojega dvojnega statusa (na eni strani družina in na drugi študent), kako pravico celo izgubijo in ne pridobijo.
Zagotovo bi se dalo položaj študentskih družin močno izboljšati – predvsem s pomočjo pri reševanju stanovanjske problematike, denarno pomočjo v času študija in zagotavljanjem (cenovno) primernega varstva za otroke ter predvsem – prednostnim sprejemom otrok v vrtce.
Otroci študentskih družin se v ničemer ne razlikujejo od ostalih slovenskih otrok, imajo pa eno prednost – mlade, sproščene in zelo zavzete starše, ki si za svoje otroke znajo in hočejo vzeti čas. Študenti za svoje otroke zelo dobro poskrbijo, čeprav to počnejo z manj denarja in veliko več dobre volje, kot marsikateri redno zaposleni in dobro situirani starš. Edina, ki ima precej mačehovski odnos do teh otrok, je država.
Mojca Polc
