Študenti štirih ljubljanskih fakultet so konec februarja pripravili akcijo Študenti za lačne, v okviru katere so brezdomcem delili hrano in toaletne pripomočke.
Akcija, ki so jo s skupnim sodelovanjem organizirale študentske organizacije fakultete za socialno delo, teološke fakultete, fakultete za upravo in visoke šole za zdravstvo, je najprej potekala na fakultetah, kjer so zbirali toaletne pripomočke in ostale uporabne stvari, svoj blagoslov na terenu pa je doživela na predzadnji februarski dan, ko so se brezdomci na Prešernovem trgu ob stojnici lahko pogreli s toplim obrokom pasulja in posladkali s krofi. Lep sončen dan je privabil zajetno število tistih, ki nimajo domov, in ob pomoči študentov, ki so z zdaj že tradicionalno akcijo ponovno pokazali svoj socialni čut, zadovoljil tudi organizatorje: “Všeč mi je predvsem, da smo z brezdomci sodelovali že pri načrtovanju akcije, s čimer smo se izognili težavam, ki velikokrat pestijo tovrstne humanitarne akcije, in sicer, da stvari ostajajo, se ne porabijo ali pa jih je premalo. Brezdomci so nam povedali, kaj in koliko rabijo, tako da smo vedeli, kaj moramo storiti. Vse se je izšlo, zato smo z akcijo zelo zadovoljni,” akcijo ocenjuje glavni koordinator Tomaž Stritar, sicer študent fakultete za socialno delo. Ker brezdomstvo ni le problem posameznika, ampak v določenih segmentih projicira podobo globalne družbe, v oči pa bode tudi odnos družbe do problematike, naš sogovornik meni, da študentje ne odstopajo od splošnega prezirajočega in odklonskega vedenja na problematiko brezdomstva. In kaj bi študentje, poleg tovrstnih akcij, ki jih je premalo, lahko še storili za brezdomce? “Mogoče bi lahko večkrat kupili kakšno številko Kraljev ulice in jim pogosteje dali kaj denarja na ulici, namesto da se jih na dolgo in široko izogibajo,” meni Stritar in na vprašanje, kaj lahko od študentskih akcij odnesejo brezdomci, odgovarja: “Takšna akcija jim ne prinese kaj veliko, razen krpanja zelo perečih problemov brezdomstva. V fizičnem smislu akcija prinese zelo malo, ker gre samo za en obrok, a vendar poteza v sebi skriva predvsem sporočilno vrednost. Brezdomcev je namreč vse več, zato bi morale država in lokalne skupnosti narediti precej več za reševanje te problematike.” Te besede potrjuje tudi statistika, saj število brezdomcev v Sloveniji po zadnjih raziskavah narašča, zaskrbljujoč je tudi podatek, da je med njimi vse več mladih, močno pa prevladuje moška populacija. Največ vzrokov brezdomstva se skriva v izgubi službe, koncu odnosa s partnerjem in izselitvi ali izgonu iz stanovanja, zanimiv pa je tudi podatek o zakonskem stanu, saj velik odstotek brezdomcev ni bil nikoli poročen, skoraj četrtina pa je ločenih.
Tadej Buzeti
