ŠOU v Ljubljani je v sodelovanju s Študentskim svetom stanovalcev (ŠSS) zaradi problematike na področju študentskega bivanja pripravlja akcijo v obliki instalacije Izgubljena prtljaga. Potekala je v sredo, 31. januarja pred študentskim domom Litostroj.
Zaradi nedavnega zapleta pri vselitvi študentov v študentski dom Litostroj so se pri ŠOU v Ljubljani odločili v sodelovanju s ŠSS organizirati akcijo, ki je bila odeta v kulturni plašč in je nazorno prikazala problematiko na področju študentskega bivanja.
Skupaj s študenti ALUO na Litostrojski 55 so pripravili instalacijo Izgubljena prtljaga, s katero so vse vpletene pozvali k čim hitrejši razrešitvi spora, ki bo omogočila študentom čimprejšnjo vselitev v dolgo pričakovane sobe, ter s tem spodbudili k skupnemu reševanju omenjene problematike. Študentje so imeli v letu 2005/06 na voljo 6712 postelj v študentskih domovih ter 2005 postelj pri zasebnikih s koncesijo. V letu 2006/07 se je število postelj v študentskih domovih povečalo za 696, število postelj pri zasebnikih s koncesijo pa je ostalo enako. V začetku leta 2007 je prispelo kar 9089 prijav na razpis za postelje v študentskih domovih ter 4508 prijav za postelje pri zasebnikih s koncesijo. Po raziskavi Evroštudent doma stanuje 50 odstotkov študentov, 35 odstotkov jih stanuje pri zasebnikih ali v lastnem stanovanju, približno 15 odstotkov pa v študentskih domovih. Tako nastajajo tri skupine študentov: študentje, ki bivajo v študentskem domu, študentje, ki bivajo pri zasebnikih s koncesijo, in študentje, ki bivajo pri zasebnikih brez koncesije. Razmerje med stroški bivanja v študentskem domu in stroški bivanja pri zasebniku brez koncesije je 1:2,5, kar je eno najslabših razmerij v Evropi. Če to razmerje ponazorimo bolj plastično, to pomeni, da študent v študentskem domu plačuje povprečno stanarino v višini 63,26 evrov, pri zasebniku pa znaša povprečna stanarina 156,57 evrov.
Poleg premajhnega števila postelj – po oceni mora približno 20.000 študentov iskati namestitev pri zasebnikih – ter ob dejstvu, da ne poznamo kakovosti bivanja študentov, saj ne razpolagamo z nobeno raziskavo s tega področja, ostajata neurejena tudi vprašanje in status študentskih družin, ki so posebna kategorija prebivalcev v domovih.