Z začetkom novega študijskega leta so pred mladimi novimi izzivi in novi problemi. Dejstvo pa je, da so se stroški izobraževanja študenta od leta 2002 do 2010 po podatkih Študentske organizacije Slovenije povečali kar za 197 %.
Predlog novega zakona o štipendiranju, ki smo ga pripravili študentje, je namenjen prav ureditvi tega vprašanja, torej pokritju čedalje večjih življenjskih stroškov študenta.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani sama in v okviru Študentske organizacije Slovenije že več let opozarja na pomanjkljivosti slovenske štipendijske politike. Ker so vse dosedanje vlade omenjeno vprašanje vselej reševale zgolj parcialno, smo tokrat študentski predstavniki sami pripravili nov predlog Zakona o štipendiranju, ki odpravlja temeljne slabosti trenutnega sistema in hkrati ponuja novo celovito, enotno, sistemsko in pravično ureditev štipendiranja v Sloveniji. Pri tem je treba izpostaviti, da le kakovosten sistem štipendiranja mladim omogoča dostopnost do izobraževanja, saj so prav štipendije tisti socialni korektiv, ki omogoča, da se v izobraževalni proces vključi čim večje število mladih, tudi tisti, ki bi jim bilo to sicer zaradi slabih materialnih možnosti onemogočeno.
Kaj predlagamo študentje?
Prednosti, ki jih prinaša predlog novega zakona, so hkratno prejemanje več štipendij (ob izpolnjevanju pogojev zanje do višine 563 EUR), višje osnovne višine štipendij in pa upravičenost do štipendije za vsakogar, ki ima status študenta, ne glede na njegovo starost in državljanstvo. Če bo predlog sprejet, se bodo štipendije podeljevale za 1., 2. in 3. bolonjsko stopnjo ter še za dodatnih 12 mesecev za obdobje podaljšanega študentskega statusa. Predlog Zakona o štipendiranju je vzpodbuda mladim, ki se odločajo za šolanje oziroma za študij na področjih, ki so se na trgu dela izkazala kot deficitarna. Predlog zakona vrača štipendije mladoletnim dijakom in različnim kategorijam tujih študentov, študentsko delo pa se ne bo upoštevalo v premoženje družine do višine posebne olajšave. Pomembna novost je tudi drugačno število dodatkov k štipendiji, in sicer zakon predvideva štiri dodatke: dodatek za uspeh, dodatek za izjemne dosežke, dodatek za posebne potrebe in dodatek za oddaljenost. Dodatek za izjemne dosežke omogoča državnemu štipendistu vstop v sistem štipendiranja nadarjenosti, saj ga na tak način spodbuja, da se uveljavlja tudi na tem področju.
Predlog novega zakona uvaja tudi izboljšan sistem Zoisovih štipendij, ki se ponovno podeljujejo nadarjenim in ne zgolj pridnim dijakom in študentom, v katerem bo manj poudarka na ocenah in več na izjemnih dosežkih. Na področju kadrovskega štipendiranja je zapisana obveznost štipenditorja, da štipendistu omogoči opravljanje delovne prakse v skupnem trajanju vsaj en mesec v šolskem ali študijskem letu, v katerem ga štipendira. Prav tako, po predlogu, lahko štipendist in štipenditor v prvem letu prekineta štipendijsko razmerje brez sankcij, če ugotovita, da si ne ustrezata. Dodatno je urejeno tudi povračilo vsaj minimalnih stroškov, ki jih ima štipendist v času opravljanja delovne prakse s prevozom in prehrano.
Oddaj svoj podpis za več štipendij tudi ti!
Prvega oktobra – simbolično na prvi študijski dan – smo tako študentske organizacije pričele zbirati podpise za začetek postopka za uveljavitev novega zakona o štipendiranju. Podpise smo pod sloganom Dostopna izobrazba – izhod iz krize zbirali v vseh slovenskih univerzitetnih središčih in študentskih klubih. Že prvi dan smo zbrali več kot potrebnih 2500 podpisov, ki smo jih v začetku tega meseca izročili predsedniku Državnega zbora RS. V prihodnje bomo morali v skladu z razpisanimi roki zbrati še 5000 overjenih podpisov, zato te vabimo, da tudi ti prispevaš svoj podpis za novi zakon o štipendiranju. Po naših ocenah namreč ta predvideva skoraj 15 tisoč novih štipendij!
Hana Šanca, resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani
