V resorju za študijsko problematiko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so letos spomladi zaznali problem dostopnosti študijske literature na visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani, zato so se odločili z raziskavo preveriti in raziskati stanje na tem področju.
Rezultati so med drugim pokazali, da se študentje Univerze v Ljubljani najpogosteje učijo iz zapiskov s predavanj in da si študijsko literaturo najpogosteje izposodijo v knjižnicah na visokošolskih zavodih, kjer študirajo, ali jo fotokopirajo oz. si posojajo zapiske med seboj. Študentje kot najbolj problematično izpostavljajo pomanjkanje zadostnega števila izvodov študijske literature v knjižnicah, zato zelo podpirajo spletno obliko izmenjave in dostopanja do literature.
Zapiski iz predavanj
V raziskavi, ki je potekala od aprila do junija ter oktobra 2012, je sodelovalo 4409 študentov Univerze v Ljubljani. Ti so prek spleta rešili anketni vprašalnik, namenjen spletnemu anketiranju, ali odgovarjali na vprašanja anketarjev na različnih lokacijah, kjer se nahajajo študenti. Anketni vprašalnik je zajemal tako vprašanja zaprtega tipa kot tudi vprašanja odprtega tipa.
Raziskava kaže, da študentje Univerze v Ljubljani najpogosteje pri svojem študiju uporabljajo zapiske s predavanj. Najredkeje uporabljajo e‐knjige v slovenskem jeziku in e‐revije v slovenskem jeziku. Avtorici raziskave Anja Kragelj in Darja Lasbaher menita, da je razlog za to dejstvo, da tovrstne literature (v elektronski obliki) v slovenskem jeziku ni veliko. Zato študentje pogosteje segajo po e-knjigah in e-revijah v tujem jeziku. Študijsko literaturo si najpogosteje izposodijo v knjižnici na visokošolskem zavodu, kjer študirajo in kjer je tudi največ tovrstne literature. Nekoliko manj pogosto si pridobijo študijsko literaturo tako, da kupijo kopije v fotokopirnici, dokaj pogosto pa si jo posojajo med seboj. Študentje, ki trdijo, da si literature v knjižnicah ne izposojajo pogosto, kot najpomembnejši razlog za to navajajo, da za študij zadostujejo zapiski s predavanj.
Kopije?
Slaba polovica študentov za kopije zapiskov in tiskanje porabi med 21 in 60 EUR na študijsko leto, 28,6 % pa porabi 81 EUR ali več. Večina študentov Univerze v Ljubljani za knjige porabi malo denarja, in sicer kar 79,8 % za nakup študijskih knjig porabi le do največ 60 EUR na študijsko leto. Študentje imajo možnost nakupiti (cenejšo) študijsko literaturo na sejmih rabljene literature. Polovica študentov Univerze v Ljubljani poroča o tem, da so na visokošolskem zavodu, kjer študirajo, ti sejmi organizirani, vendar pa se jih udeležuje zgolj 37 %.
Brezžično
Rezultati raziskave še kažejo, da sistem EDUROAM (mednarodna federacija brezžičnih omrežij za uporabnike iz izobraževalne in raziskovalne sfere), ki ga študentje lahko uporabljajo tudi za dostop do študijske literature, poznata slabi dve tretjini študentov Univerze v Ljubljani, v povprečju pa ga uporablja le slaba tretjina študentov. Slaba polovica tistih študentov, ki uporabljajo EDUROAM, ocenjuje, da je pokritost s signalom dobra v vseh prostorih visokošolskega zavoda, dobra četrtina pa, da je dobra le v nekaterih prostorih na visokošolskem zavodu. Vendar pa kar tretjina študentov Univerze v Ljubljani, ki uporablja omrežje EDUROAM, le-tega ne uporablja za dostopanje do študijske literature na spletu ter za brskanje po podatkovnih zbirkah in knjižničnih katalogih. Slaba polovica ga v ta namen uporablja le redko ali največ občasno.
V resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani poudarjajo, da so si na podlagi rezultatov raziskave za cilj projekta zadali izvesti ukrepe, s katerimi bi študentom olajšali študij. Prvi izmed njih, to je brezplačni spletni portal za izmenjavo študijske literature, že deluje od začetka letošnjega študijskega leta in ima že več kot 200 registriranih uporabnikov. Na spletnem portalu www.studijskaliteratura.si lahko tako kolegom študentom predate/prodate študijsko literaturo, ki je ne potrebujete več, oz. najdete literaturo, ki jo potrebujete pri študiju. Uporaba portala je za študente brezplačna, ŠOU v Ljubljani pa na ta način študentom omogoča večjo izbiro pri dostopanju do študijske literature, pri čemer je še zlasti pomembno to, da je ta tudi cenovno ugodna.
