V odprtem pismu, ki smo ga študenti poslali ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku, so napisali:
“Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo ogorčeni nad potezami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Kot smo že večkrat poudarili, izhodišča Zakona o malem delo v celoti zavračamo, saj so pripravljena ne nerealnih, celo zlaganih temeljih. Ker na MDDSZ na naša opozorila niste reagirali, smo se obrnili na predsednika Vlade RS Boruta Pahorja in ob tem jasno povedali, da dokler se študentska problematika ne prične reševat celostno, nikakor ne moremo pristopiti k pogovorih o malem delu, ki bo po naši analizi izjemno poslabšal socialni položaj študentov. Predsednik Vlade RS je prepoznal pomembnost naših prizadevanj in nas 27. januarja 2010 tudi povabil na pogovor.
Poziv generalne direktorice MDDSZ Damjane Košir k imenovanju predstavnikov ŠOS v medresorsko delovno komisijo za pripravo Zakona o malem delu, pred sestankom s predsednikom Vlade RS, zato razumemo kot podlo politično potezo. S tem dejanjem želite ŠOS prisiliti k pogovorom o zakonu, katerega izhodišča smo z jasnimi argumenti že v celoti zavrnili. Zavedamo se tudi cilja, ki ga s to potezo zasledujete, saj v kolikor se na ta politični manever ne odzovemo, nas boste označili za nekonstruktivne. Takšen način delovanja nas spominja na represivne čase in nima nikakršne zveze z demokratičnim socialnim dialogom.
Na koncu bi želeli poudariti, da s tem političnim manevrom ter z zavajajočimi, zlaganimi in žaljivimi izjavami, ki jih je Damjana Košir izrekla v oddaji Odmevi, dne 18. januarja 2010, zgolj potrjujete naše ugotovitve, da nimate iskrenih namer. Najbolj žalostno pri celotnem delovanju vašega ministrstva pa je, da študentsko delo predstavlja zgolj 3,7 odstotka trga dela in represivni ukrepi, pri tako malem odstotku nikakor ne bodo rešili problema 100.000 brezposelnih, temveč bodo ustvarili še več problemov. Namesto, da bi se lotili zagotavljanja novih delovnih mest in povečanja števila štipendij, ste se brez celostne rešitve in podrobnih analiz, z jasnim ciljem krpanja proračunske luknje in zagotavljanja sredstev političnim podmladkom, spravili na najšibkejši sloj prebivalstva. Ob predpostavki, da je prag revščine 562 evra in da štipendije v povprečni višini 180 evrov prejema zgolj petina študentov, je vsakomur jasno, da bomo ob implementaciji represivnega Zakona o malem delu, vsi študenti, sploh pa tisti, katerih starši so brezposelni ali zaslužijo manj kot 753 evrov, reveži (ob predpostavki enega otroka, je izračun potrebnih sredstev na meji revščine: 562 x 3 = 1.686 evrov – 180 evrov štipendije = 1.506 evrov, ki jih morajo zaslužiti starši). “
