Študenti smo pozorni na vsako informacijo, ki se tiče davkov. Večina se ni razveselila zadnjega novoletnega “darila”, saj smo z novim letom je začela veljati sveža davčna zakonodaja.
Zakona o dohodnini in davčnem postopku se bosta dotaknila vseh davčnih zavezancev. Reforma je namenjena izboljševanju stanja slovenskega gospodarstva, doseganju vzdržnosti javnih financ, prav tako pa naj bi ohranjala socialno pravičnost. V letu 2008 se študentu in dijaku prizna povišana splošna olajšava v višini 2.000 € oziroma 1.000 €, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 6.800 € oziroma 9.000 €, vendar le v primeru, ko drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Obdavčitev študentov je vezana na to ali starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana ali ne. Če ga ne, bo užival splošno olajšavo v višini 2.800 evrov in posebno študentsko olajšavo v višini 2.800 evrov. Kar pomeni, da če študent doseže dohodke v višini 5.600 evrov, mu dohodnine ne bo treba plačati. V primeru, da starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, ima ta pravico do posebne študentske olajšave v višini 2.800 evrov, presežek tega zneska pa bo obdavčen.
Poglejmo še nekoliko drugačen pogled na vso zadevo. Študij bo sčasoma postal privilegij. Študirali bodo lahko bogati in resnično nadarjeni oziroma pametni ljudje. To je neizogibno. Večji problem se tukaj pojavlja pri “študentskem delu”. Vsi, ki delajo, bi morali delati pod enakimi pogoji – delo za (ne)določen čas, pogodbeno delo… Kaj imamo od študentskega dela? Čisto nič. Ne teče nam delovna doba, nimamo priznane bolniške, ni dopusta, zavarovanje je bolj tako tako. Preko napotnice lahko dela vsak, ki ima solidnega prijatelja, ki mu le-to lahko priskrbi. Poleg tega se preko študentskega dela operejo ogromne količine denarja. Seveda gre to na škodo predvsem nam, ki denar dejansko služimo in ga kasneje tudi porabimo. S tem se ne bo ukvarjala nobena inšpekcija. Eden največjih problemov je v tem, da delodajalec rajši zaposli študenta, do njega pa delodajalec nima nobenih obvez in ga lahko vrže na cesto kadarkoli brez predhodnega obvestila, namesto da bi zaposlil uslužbenca z ustrezno izobrazbo in ga tudi ustrezno plačal.
Poglejmo še nekaj splošnih značilnosti oziroma stvari, ki naj bi jih že vsako izmed nas vedel. Od vsakega dohodka, ki je višji od 400 €, se odvede akontacija dohodnine po 25% stopnji. Če vsak posamezen dohodek ne presega 400 €, se akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača. Od nakazil, manjših od 400 €, se akontacija dohodnine ne odvede. Pomembno je še to, da se meja zneska 400 € ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek – nakazilo. In kaj vse se šteje med obdavčljive dohodke? Obdavčljivi dohodki so dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, avtorski honorar, dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade.
Mojca Polc
