Študenti bodo šli do konca

Študentje so v primeru poslabšanja njihovega položaja napovedali referendum, demonstracije, zasedbo prostorov in splošno civilno nepokorščino.
Ministrstvo za delo namreč pripravlja zakon o malem delu, ki bi študentsko delo precej spremenilo. Delo bi bilo omejeno na 672 ur na leto, zaslužek na letni ravni pa ne bi smel presegati minimalne letne plače. Prejšnji teden so pred vlado izhodišča zažgali, danes dopoldne pa so pepel, ki je pri tem nastal, potresli pred Državnim zborom.
Predsednica ŠOS-a Katja Šoba je med trosenjem pepela novinarjem dejala, da to počnejo zato, da ne bi “katermu izmed poslancev ali ministrov spodrsnilo na spolzkem terenu,” predsednik Študentske organizacije univerze v Ljubljani Jernej Štromajer pa je dodal, da njih pri zakonu o malem delu ne bo, ker so izhodišča zažgali.
Šoba je pojasnila je, da se jim zakon zdi slab, če bi se socialne razmere študentov slabšale, pa obljubila, da bodo šli do konca, torej ne izkuljučuje referenduma, množičnih demonstracij, zasedbe prostorov in splošne civilne nepokorščine. “Zdaj imamo tega dovolj,” je še dejala. Po njenih besedah je študenstko delo trenutno tak socialni korektiv, ki študij omogoča kar eni tretjini študentov. Opozorila je na 100.000 brezposlenih v Sloveniji, ki komaj skrbijo zase in ne morejo študija omogočati nikomur ter tiste starše, ki zaslužijo po 500 evrov na mesec in svojim otrokom prav tako ne morejo plačevati študija. “Zakon je celostno zelo slabo pripravljen, ker ni povezav, podatki so nerealni, tako da zavračamo cel dokument,” je še povedala.
Izhodišča predvidevajo tudi štetje študentskega dela v delovno dobo in socialno ter zdravstveno zavarovanje. Katja Šoba pravi, da je to zelo mamljiva lizika, ki jo ponuja vlada. Razlaga namreč, da to pomeni le, da se bo delo študentov bolj obdavčilo in bo tako enakovredno rednim zaposlitvam, zato študentje ne bodo več konkurenčni.