Strah je naš emocionalni izziv na situacije, ki so nam lahko nevarne. Odgovora na vprašanje, kako sproščeno, brez strahu in treme na izpit, ni, oziroma ni lahek, enostaven in absoluten.
»Stres je posledica »nesprejemanja« drugačnosti in situacij, ki nam v življenju prihajajo nasproti,« Dušan Zgonik, univ. dipl. inž. grad. Ljudje smo si med seboj različni in imamo različne poglede na posamezne dogodke, stvari itd. Vedno bolj pa smo egoistični in imamo svoj pogled, svoje misli za edine prave, zato prihaja do nasprotij in konfliktov. In tako posledično prihaja do napetosti, stresa. »Bojimo se tistih dogodkov, ki bi ogrozili naše zdravje ali telesne zmožnosti, naše duševno ravnovesje in občutek samospoštovanja ali pa bi vplivali na način našega življenja ter eksistence v družbi. Izpit je situacija ocenjevanja znanja, spretnosti ali veščin, ki naj bi jih študent obvladal, in skoraj vedno vsebuje določeno stopnjo negotovosti. Nizka ocena ali neuspešnost na izpitu lahko vplivata na psihično ravnovesje posameznika, saj znižata njegovo zaznano kompetentnost in lahko vplivata na občutke samospoštovanja,« mag. Jasna Vesel, spec. šol. psih.
»Trema ali strah pred izpiti ali pri kateremkoli drugem vzroku tiči v energijski blokadi, ki jo ima študent ali dijak. Z vsako blokado pa so povezani določeni vzorci, načini obnašanja, bolezni, čustvena stanja in reagiranja pa tudi strahovi,« Dušan Zgonik, univ. dipl. inž. grad.
Ampak …
»Vedeti moramo, da ima lahko zmeren strah pred izpitom pozitiven učinek, saj poveča našo pripravljenost, da se na izpitu kar najbolj potrudimo. Prevelik strah pa je lahko pri dokazovanju znanja nefunkcionalen,« Mojca Majerle, Zavod Študentska svetovalnica, socialno svetovanje.
Stran s stresom
Stresa se ne moremo povsem znebiti, lahko pa se učimo (in naučimo) uravnavati stopnjo strahu, ki spremlja opravljanje izpitov, pravi Jasna Vesel. »V prvi vrsti in morda najbolj pomaga dobra priprava na izpit, saj zaupanje v lastno znanje poveča samozavest in s tem tudi izboljša miselno delovanje ter reševanje izpitnih vprašanj. Dobra priprava na izpit praviloma vključuje učinkovito časovno organizacijo lastnega učenja ter ustvarjanje dovolj jasne predstave o študijski snovi, ki naj bi jo študent obvladal. Za zmanjševanje strahu pa je pomembno tudi zavestno vzdrževanje pozitivnega samogovora (notranjega dialoga s seboj) v celotni predizpitni pripravi in med izpitnim dogajanjem.«
Tretji pomemben način pa je vzdrževanje dobre telesne kondicije in redne telesne aktivnosti, ki pripomore k predelavi telesnega stresnega odziva in poveča tudi učinkovitost koncentracije, pomnjenja in mišljenja.
Jecljanje
Jecljanje v medsebojni komunikaciji razumemo kot znak negotovosti, sramežljivosti, prikrivanja, neresnicoljubnosti, … »Jecljanje pri ustnem izpitu večina učiteljev dokaj avtomatično in nezavedno razume kot znak neznanja in manjšega ali večjega nerazumevanja učnih vsebin ali celo vprašanj. Jecljanje med ustnim izpitom je lahko resna težava, če gre za študenta, ki se je sicer dobro pripravil na izpit.«
Hitri načini sprostitve
Jasna in Mojca poudarjata, da je še kako pomembno, da se pred izpitom sprostimo. To pa lahko naredimo na več načinov:
– prava mera odmorov, počitka in sprostitve, smeha,
– umik v miren kotiček,
– spanje, saj se spočiti možgani veliko učinkoviteje koncentrirajo na zahtevne naloge,
– pogovor z ljudmi, ki so izpit že opravili in so nam zmožni posredovati pozitivne informacije,
– pogovor s prijatelji, partnerji, družino ali sošolci – velikokrat nam razumevanje in sočutje s strani drugih oseb nudi olajšanje; zavedanje, da se tudi drugi soočajo s podobnimi težavami, nam lahko predstavlja podporo,
– dihalne vaje, npr.: sedimo zravnano in sklenemo roke na trebuhu. Dihamo sproščeno in naravno. Zavedamo se vdiha in izdiha, zavedamo se premikanja našega trebuha in dvigovanja ter spuščanja rok, položenih na trebuh.
Zavedati se moramo, da stres lahko vpliva na telesno počutje in na naše zdravje. Pojavljati se lahko začnejo težave, kot so nespečnost, glavobol, prebavne težave, alergije, zmanjšana odpornost na prehlad.
Mojca Buh
