Gre za situacijo s sošolko na faksu. Punca mi je bila že dalj časa všeč, ampak ker ne spadam med najbolj samozavestne, redkokdaj naredim prvi korak. Nobena od preteklih zvez ni trajala prav dolgo. Kakorkoli, sodelavka je naredila prvi korak in me je povabila na pijačo po predavanjih, začela sva se družiti vse pogosteje, spremembo so opazili tudi sošolci. Telesno se nisva zbližala in tudi sam nisem najinega odnosa dojel kot partnerskega razmerja, pač pa kot prijetno prijateljstvo v katerem uživam.
Stvar je trajala že kar kako leto, ko me je posadila na stol in mi povedala, da goji do mene več kot prijateljska čustva, da si zamišlja kako bi z menoj lahko preživela svojo prihodnost, vidi naju tudi kako vzgajava najine otroke. Bil sem pretresen, sanjalo se mi ni o tem in odzval sem se šele čez čas. Mislil sem si, zakaj pa ne? Potrudil sem se in naredil naslednji korak. Na pomlad sva šla na skupni dopust, hodila na večerje, poskušal sem se ji približati preko masaže, ki jo je sprejela. Kljub temu je in ostaja najin odnos platonski, kar se je tisti trenutek zdelo prav. Po prihodu nazaj se me je začela izogibati, slednjič mi je povedala, da se je prenaglila, da ni pripravljena na kaj bolj resnega in, da ji je telesni stik s katerokoli osebo odveč. Sprejel sem njeno razlago. Zdaj sva v situaciji, ko nama je nelagodno v bližini drug drugega, sva v zadregi in ne veva, kakšen odnos imeti odslej. Po eni strani se mi zdi, da jo je samo stisnilo pred vezanostjo, ki bi se ga dalo pregnati, pa ne vem kako. Bi lahko bilo še kaj drugega?
Ante
Prvo je vsekakor tvoj občutek, ki mu boš moral zaupati pri svojem nadaljnem ukrepanju. Preden pa se lotiš tega, bi bilo dobro ugotoviti, kje je tvoja motivacija za ta odnos. Z “Mislil sem si, zakaj pa ne?” ni jasno, kaj je tisti “zakaj pa ne?” Ali si sčasoma ugotovil, da tudi sam, da čutiš isto kot ona in je zgolj izrekla tisto, česar ti nisi mogel? Ali je bil zgolj ranjen tvoj ponos, ko si pristal na njeno gledanje na situacijo, ona pa se ni več ustrezno odzivala oziroma je zavrnila tvojo pobudo? Ali je po sredi še kaj drugega. Morda te žene naprej zgolj radovednost ugotoviti, kaj tiči za tem odzivom. Odgovori na ta vprašanja so pomembni, da boš vedel, na kak način se lotiti iskanja informacij oziroma, ali jih sploh potrebuješ ter, kaj si boš z njimi začel. Sam namreč navajaš pasivnost v odnosu do partnerstva, skupnega življenja, najbrž tudi družine, zato si je bolje biti prej na jasnem, kot pa potem, ko že odpremo Pandorino skrinjico.
Razlag za reakcije sošolke je več, zagotovo je na mestu najprej ugotoviti njen odnos do sebe in do sveta, njena pričakovanja do življenja oziroma svoje prihodnosti, da boš zmogel ugotavljati, v katerem grmu tiči zajec. Glede na to, da kot razberem, je bilo njeno dejanje enkratno, morda nekontrolirano in prenagljeno, ga lahko tudi obžaluje, česar ti doslej ni uspelo ugotoviti. Iz njenega vedenja je mogoče razbrati tudi ambivalenco; na dopust je zagotovo nisi povabil zgolj iz prijateljskih nagibov, sploh ne po tem, ko ti je dala jasno vedeti kako stojijo zadeve. Tudi nasploh prevladuje vtis, kot da je na neki točki začutila, da bi moral vajin odnos napredovati, naslednji trenutek pa se je tega ustrašila.
Čeprav ti na tem mestu podajam zgolj razlago vedenja in splošen nasvet, je pač tako, da na tej točki manjka preveč konkretnih informacij za konkretna dejanja. Vsekakor pa lahko upoštevaš podano izhodišče. Slednjič upoštevaj tudi dejstvo, da je strah pred telesnim stikom lahko tudi posledica neprijetnih preteklih izkušenj in je, če nameravaš načeti tovrstna vprašanja, potrebna dodatna previdnost.
