V ospredju konference o medijskih trendih SEMPL, ki bo 27. in 28. novembra 2014 v Portorožu, bodo trendi in prihodnost medijev in komuniciranja, ustvarjanje in pripovedovanje zgodb blagovnih znamk, inovativne marketinške rešitve v digitalnih medijih in razmišljanje (oglaševalcev) izven ustaljenih okvirov.
Organizatorji 16. konference medijskih trendov SEMPL, ki letos poteka pod sloganom »Prerojeni« (»Reborn«), s čimer nakazuje temeljito preobrazbo medijsko-komunikacijske panoge v zadnjem desetletju, so objavili program letošnjega dvodnevnega strokovnega dogodka. Tudi letos se konferenca v prvi vrsti posveča trendom in aktualnim dogajanjem v panogi, s poudarkom na iskanju rešitev, ki bodo oglaševalce, medijske agencije in komunikatorje še bolj približale svojim strankam in končnim kupcem.
Dvajset mednarodnih in domačih strokovnjakov iz medijsko-komunikacijske panoge se bo na konferenci SEMPL posvetilo naslednjim temam:
1. Trendi in prihodnost medijev in komuniciranja
»Inovativni medijski strokovnjaki morajo vedeti, kaj bo, in ne le, kaj je zdaj,« trdi Daniel Levine, ameriški strokovnjak za globalne trende in glavni urednik spletnega portala WikiTrend.org. V svojem prispevku bo razkril, kako globoke spremembe, ki dramatično preoblikujejo sodobno življenje in medije, ki jih spremljamo, izkoristiti na inovativen način, da bi blagovne znamke pritegnile pozornost potrošnikov, požele njihovo navdušenje in povečale svojo prodajo.
V hitro spreminjajočem se svetu, ki mu tehnologija narekuje svoj ritem, je vsa pozornost usmerjena k milenijski generaciji oziroma tudi t. i. digitalnim domorodcem. Kdo so pravzaprav milenijci, kje jih oglaševalci lahko najlažje dosežejo in ali se mladi v jadranski regiji po čem razlikujejo od sovrstnikov po svetu, bo s pomočjo konkretnih podatkov prikazala Nataša Mohorč Kejžar, direktorica tržnoraziskovalnega podjetja Ipsos Slovenija.
Eden od učinkovitih načinov pritegovanja pozornosti potrošnikov je zunanje oglaševanje, ki tudi spreminja svojo podobo in še zdaleč ne gre več le za ob cestah izobešene plakate. Kakšna je prihodnost tega medija, ki prav tako postaja vedno bolj digitalen, in kako se lahko oglaševalci z njegovo pomočjo še bolj približajo potrošnikom, bo odgovoril Xavier Dupre, izvršni direktor ponudnika zunanjega oglaševanja JCDecaux iz Velike Britanije.
Kakšna prihodnost čaka medijsko pokrajino v jadranski regiji z vidika delitve oglaševalskih kolačev med posameznimi mediji, bosta v iskrivem pogovoru razglabljala Branimir Brkljač, soustanovitelj Studia Moderna Group in ustanovitelj podjetja Terra Panonica, in Marjan Novak, direktor in odgovorni urednik Marketing magazina. Poslušalci bodo med drugim izvedeli, kako učinkovita je televizija z vidika prodaje, zakaj je podjetje Studio Moderna z dvomom vstopilo v svet digitalnega oglaševanja, zdaj pa brez njega ne more več, in kateri so mediji prihodnosti.
2. Ustvarjanje in pripovedovanje zgodb
Zgodbe, ki jih svojim potrošnikom pripovedujejo blagovne znamke, postajajo prava znanost. A kako vanje vplesti ciljne skupine, je umetnost, ki jo obvladajo le redki. Med njimi so gotovo gostje Semplove okrogle mize, posvečene umetnosti pripovedovanja zgodb, na kateri bodo sodelovali Jelena Veljača, kreativna in izvršna producentka na hrvaški Novi TV, Damjan Obal, soustanovitelj slovenskega start-upa Edgar, Scott Alexander Young, tv-scenarist, pisatelj, igralec, ki trenutno živi na Madžarskem, in hrvaška pisateljica, scenaristka in transmedijska ustvarjalka Jasmina Kallay. Kallayjeva bo v svojem predavanju še posebej izpostavila moč spletnih in video iger kot »podaljšku« klasičnih zabavnih vsebin (filmov, tv-serij, pa tudi knjig), ki jih lahko podjetja izkoristijo tudi v marketingu in prodaji.
Kako pri snovanju strategije vsebinskega marketinga razmišljati kot urednik, bo pojasnil Nenad Senić, dolgoletni urednik korporativnih medijev, ki bo s pomočjo uspešnih in malo manj uspešnih projektov vsebinskega marketinga prikazal vrednost vsebinske strategije. Da nova doba v ospredje postavlja ustvarjanje lastnih vsebin, dobro ve tudi Anna Nemeth, direktorica projektov v madžarski medijski agenciji ZenithOptimedia. Doživetje, ki ga blagovna znamka svojim potrošnikom omogoča preko lastnih kanalov in vsebin, kot spletni video posnetki, fotografije, glasba in besedila, je po njenem mnenju najboljša pot do uspeha podjetja. Za blagovne znamke so torej digitalni mediji postali nepogrešljivi, s tem pa tudi blogerji, ki jim lahko pomagajo pri izboljšanju odnosa z blagovnimi znamkami. Kako to storiti, bo svetoval Matthew Zorpas, ustanovitelj in avtor priljubljenega modnega bloga TheGentelmanBlogger iz Velike Britanije.
3. Inovativne marketinške rešitve v digitalnih medijih
Da je družbeno omrežje Twitter povzročilo pravi vihar v medosebni komunikaciji, ni nova ugotovitev. A blagovne znamke še niso v zadostni meri prepoznale njegovih prednosti ali pa jim komunikacija s potrošniki na Twitterju še ne gre dobro od rok. Niall Horgan, ki je pri Twitterju vodja ključnih strank za regijo EMEA, bo podjetjem svetoval, kako se učinkovito odzvati na aktualna dogajanja in v kar največji meri izkoristiti marketing v trenutku.
Pojav, ki v digitalnem oglaševanju v zadnjem času najbolj vznemirja oglaševalce in medijske agencije, je avkcijski zakup spletnih medijev v realnem času (real-time bidding, RTB). Za kaj pravzaprav gre, zakaj RTB dosega tako veliko rast, kaj lahko blagovne znamke pričakujejo, ko se znajdejo v programatičnem prostoru, in kako z njegovo pomočjo doseči veliko donosnost na naložbe (ROI), bo pojasnil Paul Gill, vodja spletnega avkcijskega zakupa v realnem času pri britanskem podjetju Bid.Media.
Številni mednarodni oglaševalci in njihove komunikacijske agencije so pri reševanju svojih marketinških izzivov obtičali pri pristopu ukaza in nadzora, meni Paul Coleman, direktor strateškega načrtovanja pri medijski agenciji OMD EMEA iz Francije, saj se ključna strategija pogosto določa v svetovnih središčih, nato pa se jo le prilagodu lokalnemu trgu. Glede na to, da številne panoge že prepoznavajo moč kolektivnega, sodelovalnega pristopa, ki ga omogoča digitalna tehnologija, bo Coleman v svojem predavanju ugotavljal, ali ga lahko učinkovito uporabi tudi komunikacijska panoga.
4. Razmišljanje (oglaševalcev) izven ustaljenih okvirov
»Današnje občinstvo ni nikoli poznalo sveta brez radia. A s toliko novimi bleščečimi platformami, ki tekmujejo za poslušalčevo pozornost in oglaševalčev denar, mora radio postati malo bolj radikalen, da bo lahko ostal relevanten,« meni svetovna avtoriteta na področju radijskega oglaševanja Ralph van Dijk, ustanovitelj in kreativni direktor avstralske produkcijske hiše Eadrum, ki na prestižnem festivalu kreativnosti Cannes Lions vsako leto odnese številne nagrade za svoje radijske oglase. Na Semplu bo povedal, kako pomembno je razmišljanje izven (radijskih) okvirov.
Magdalena Malinova, podpredsednica za poslovni razvoj mladega podjetja TVBeat s sedežem v Veliki Britaniji, ki ga je soustanovil slovenski podjetnik Robert Farazin, bo po drugi strani izpostavila potrebo po razmišljanju izven okvirov telemetrije oziroma klasičnega spremljanja gledanosti televizije. Predstavila bo tudi ekskluzivne podatke o tv-gledanosti za jadransko regijo, predvsem kako, koliko in na katerih napravah gledalci spremljajo tv-vsebine in kaj to pomeni za oglaševalsko panogo.
Marketing od ust do ust ni nova iznajdba, je pa s širitvijo digitalnih medijev dobil nove razsežnosti. Ker gre za zelo občutljivo področje, saj negativne govorice na spletu lahko podjetju povzročijo nepopravljivo škodo, se ga je treba lotiti premišljeno in zunaj ustaljenih načinov razmišljanja. Na kakšen način spodbuditi pozitivne govorice, bo svetoval ameriški strokovnjak za odnose javnostmi in odnosni marketing Patrick Galvin.
