V šolskem letu 2011/12 se nam obetajo spremembe v sistemu štipendij. Nov Zakon o štipendiranju naj bi stopil v veljavo s 1. 9. 2011. Ključne pridobitve novega zakona so državne štipendije, katerih namen je zagotavljanje dostopnosti in enakih možnosti do izobraževanja za študente iz socialno šibkejših okolij. Štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni štipendistov, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje, spodbujanju kadrovskega štipendiranja in izobraževanja za deficitarne poklice, mednarodne mobilnosti, nadarjenosti ter odgovornosti štipendistov za izobraževanje kot tudi izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Bo po novem zakonu boljše oziroma za koga?
Predlog novega zakona prinaša številne novosti
Doba prejemanja štipendije naj bi bila usklajena s trajanjem bolonjskih programov. Le to bo mogoče podaljšati za eno leto v primeru ponavljanja letnika iz zdravstvenih razlogov, razloga starševstva, socialnih razmer in višje sile. Prinaša pa tudi jasna določila glede obveznosti štipendista, ki mora zvezno (brez premorov) napredovati v izobraževanju. Novi zakon naj bi ukinil štipendije za podiplomski študij.
Pozitivne plati novega zakona
Pozitivno je predvsem dejstvo, da bo posameznik lahko prejemal več štipendij hkrati. Ko bo seštevek štipendij z vsemi dodatki presegel 400 EUR na mesec, se bo štipendistu v sorazmernem deležu zmanjšala državna štipendija, oziroma mu bo le-ta mirovala.
Uvedene so nove štipendije za deficitarne poklice, ki so namenjene študentom, ki prejemajo sofinancirano kadrovsko štipendijo, oziroma dokažejo, da ne najdejo delodajalca, ki bi jim kadrovsko štipendijo lahko podelil. Za področje kulture in umetnosti, športa in drugega so v skladu s predpisi resornih ministrstev uvedene namenske štipendije.
Za Zoisove štipendije so zaostrili pogoje pridobitve in ne bodo jih prejemali študentje s športnimi dosežki. Ukinjen bo koncept odkrivanja nadarjenih, študent bo moral po novem doseči povprečno oceno in izjemen dosežek, za ohranitev štipendije bo moral prav tako doseči povprečno oceno in izjemen dosežek. Zoisove štipendije bodo brez dodatkov.
Osnovne državne štipendije naj bi bile po novem višje in naj bi se gibale med 190 do 270 EUR, kar je odvisno od neto mesečnega dohodka na družinskega člana.
Spremembe pri dodatkih k štipendiji
Po novem zakonu se ukinja veliko prejšnjih dodatkov k štipendijam. Pri državnih štipendijah ne bo dodatka na dohodek in dodatka na vrsto in področje izobraževanja, dodatek na študijski uspeh pa se bo zmanjšal, enako velja za dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča.
Po novem zakonu polnoletni študenti ne bodo več upravičeni do otroškega dodatka, ti bodo prejemali le štipendije. Pri izračunu materialnega cenzusa za dodelitev državne štipendije se bo po novem upoštevala neto povprečna plača in ne minimalna plača. Upoštevalo se bo tudi premoženje družine (nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem račun ipd.).
Predlog zakona ureja:
• področje državnih štipendij kot eno izmed pravic iz javnih sredstev,
• vsebino Zoisovega štipendiranja,
• štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost,
• štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu,
• kadrovske štipendije organov državne uprave ter druge kadrovske štipendije ter uvaja še
• novo vrsto štipendij za deficitarne poklice.
Ksenija Gider
