Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem.
Dijak oziroma študent lahko hkrati z državno štipendijo prejema tudi nekatere druge štipendije (npr. občinsko, s strani države nesofinancirano kadrovsko štipendijo in druge). Državne in Zoisove štipendije ni mogoče kombinirati.
Državne štipendije
Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev ter vzpostavljanje enakih možnosti za izobraževanje. Hkrati je njen namen v odgovornosti upravičencev za izobraževanje, skrajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z izobraževalnim procesom.
Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki zadostijo drugim splošnim pogojem za pridobitev štipendije (starostni pogoj ter pogoj, da upravičenec ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, da ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in da ni poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda), izpolnjujejo pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana.
Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v dohodkovne razrede in znaša za mladoletnega dijaka od 35 do 95 evrov na mesec, za polnoletne pa 70 do 190 evrov na mesec.
K višini državne štipendije so možni dodatki in sicer dodatek za bivanje v višini 80 evrov mesečno, dodatek za uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Zoisova štipendija
Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki izpolnjuje splošne pogoje in je dosegel vsaj en izjemen dosežek ter izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev: ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,70 – za dijaka v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja, ali je imel v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 – za dijaka od vključno drugega letnika dalje, ali je zlati maturant ali je imel v zaključnem razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4, 10 – za študenta v prvem letniku neposredno po prehodu iz srednje šole na višjo raven izobraževanja, ali je imel v predhodnem študijskem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali je bil v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščen med najboljših 5 % v svoji generaciji – za študente od drugega letnika dalje, ali
je dosegel izjemne dosežke.
Zoisova štipendija brez dodatkov znaša 120 evrov za dijaka in 140 evrov za študenta.
K Zoisovi štipendiji se dodelita naslednja dodatka: dodatek za bivanje in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Štipendije za deficitarne poklice
Namen štipendij za deficitarne poklice je spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest.
Štipendija znaša 100 EUR mesečno. Vsako leto je podeljenih do 1000 štipendij.
Kadrovske štipendije
S kadrovskimi štipendijami se dijakom in študentom pomaga priti do ustreznega poklica oziroma izobrazbe, kar omogoča njihovo večjo zaposljivost. Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije.
Kadrovski štipendist se mora pri štipenditorju (delodajalcu) po zaključku izobraževanja zaposliti najmanj za eno leto. S pogodbo o štipendiranju štipendist in štipenditor podrobneje uredita pravice in obveznosti, ki izhajajo iz kadrovskega štipendiranja.
