Položaj državnih in Zoisovih štipendistov glede obveznosti vračila štipendije je popolnoma enak, saj Zakon o štipendiranju vračilo štipendije za obe vrsti štipendistov ureja enako.
Štipendija se skupaj z obrestmi vrača le za letnik, ki ga štipendist ni uspešno zaključil. Določba 50. člena zakona pravi, da je štipendist dolžan vrniti štipendijo štipenditorju, če ne uspe opraviti obveznosti za letnik, za katerega je prejemal štipendijo.
Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, če štipendist:
– po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo (neizpolnitev obveznosti za letnik, zamenjava študijskega programa),
– sklene pogodbo o zaposlitvi,
– izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
– spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja, pri čemer pridobitev soglasja ni relevantna v primeru, če se študent prepiše na drug študijski program s soglasjem štipenditorja,
– štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
– po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.
Mirovanje štipendijskega razmerja
Mirovanje lahko nastopi pri državni in Zoisovi štipendiji, medtem ko je mirovanje pri kadrovskih štipendistih odvisno od določb pogodbe o štipendiranju med štipendistom in štipenditorjem. Jure Ajdovec (pravno svetovanje), Zavod Študentska svetovalnica: »Mirovanje štipendijskega razmerja pomeni, da se štipendistu zaradi neopravljenih obveznosti za letnik, za katerega je prejemal štipendijo, ali zaradi neizpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije v določenem letu štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto ne izplačuje. Štipendist ima v letu mirovanja možnost opraviti vse preostale obveznosti do štipenditorja oziroma ponovno izpolnjevati pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije in, če mu to uspe, v naslednjem šolskem oziroma študijskem letu lahko ponovno prejema štipendijo. V kolikor pa štipendistu v letu mirovanja ne uspe opraviti vseh obveznosti za letnik, za katerega je prejemal štipendijo, oziroma po letu mirovanja ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije, pa pride do prenehanja štipendijskega razmerja. V kolikor je razlog za prenehanje štipendijskega razmerja po enoletnem mirovanju to, da študent ni uspešno opravil letnika, za katerega je prejemal štipendijo, posledično pride do obveznosti vračila štipendije.«
Odpis vračila štipendije
»Zakon o štipendiranju odpis vračila štipendije za državne in Zoisove štipendiste ureja v 51. členu (odpis vračila štipendije). Odpis vračila štipendije pomeni, da štipenditor oprosti štipendista obveznosti vračila štipendije, ki bi jo sicer po zakonu moral vrniti. V tem primeru torej štipendije ni potrebno vrniti. Določba 51. člena tako pravi, da se štipendija štipendistu lahko odpiše in se ga oprosti vračila štipendije, če je štipendist opustil izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije. Prav tako zakon v istem členu določa, da se štipendija lahko odpiše tudi v primeru, če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti ali če bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom. Ne glede na to, da zakon kot predpogoj odpisu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti določa odlog vračila štipendije, pa se v praksi lahko postopa tudi drugače. V praksi se je že zgodilo, da je štipenditor štipendistu obveznost vračila štipendije odpisal tudi iz socialnih razlogov, ne da bi pred tem zahteval odlog vračila štipendije,« Jure Ajdovec, Zavod Študentska svetovalnica.
V primeru želje po odpisu vračila štipendije je potrebno štipenditorju poslati prošnjo za odpis vračila štipendije, v kateri je potrebno navesti utemeljene razloge ter priložiti ustrezna dokazila, s katerimi dokazuješ navedene razloge.
Ali mora študent absolvent vrniti štipendijo, če ne diplomira v enem letu?
Po besedah Jureta Ajdovca je do nedavnega veljalo, da mora študent v primeru, če mu ne uspe diplomirati v času absolventskega staža, štipendijo vrniti. »V praksi pa smo opazili, da v zadnjem času prihaja do različnega postopanja v zvezi z vračilom štipendije v primeru, če štipendist ne uspe diplomirati v času absolventskega staža, saj smo iz več naslovov dobili informacije, da naj študent po koncu absolventskega staža ne bi imel več nikakršnih obveznosti do svojega štipenditorja. Tudi če do konca absolventskega staža ne uspe diplomirati in zaključiti študijskega programa, za katerega je prejemal štipendijo, naj študentu ne bi bilo potrebno vračati štipendije. Te neuradne informacije so tako za študente zelo ugodne, vendar pa so informacije nepreverjene in je zato priporočljivo, da se štipendisti za te informacije sami obrnejo na svojega štipenditorja in poskušajo dobiti pisno zagotovilo, da je temu res tako.«
Mojca Buh
